Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32006D0245

2006/245/ES: Sklep Sveta z dne 27. februarja 2006 o sklenitvi Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb o sodelovanju Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike kot pogodbenic Sporazuma zaradi njihovega pristopa k Evropski uniji v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic

UL L 89, 28.3.2006, pp. 28–29 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
UL L 286M, 4.11.2010, pp. 66–82 (MT)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (BG, RO, HR)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2006/245/oj

Related international agreement

28.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 89/28


SKLEP SVETA

z dne 27. februarja 2006

o sklenitvi Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb o sodelovanju Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike kot pogodbenic Sporazuma zaradi njihovega pristopa k Evropski uniji v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic

(2006/245/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 310 v povezavi z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in drugim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu, ki je priložen Pristopni pogodbi iz leta 2003, zlasti člena 6(2) Akta,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po tem, ko je Komisija 5. maja 2003 prejela ustrezno pooblastilo, so bila zaključena pogajanja s Švicarsko konfederacijo o Protokolu k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb o sodelovanju Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike kot pogodbenic Sporazuma zaradi njihovega pristopa k Evropski uniji.

(2)

V skladu s Sklepom Sveta z dne 26. oktobra 2004 in s pridržkom njegove poznejše sklenitve je bil ta protokol dne 26. oktobra 2004 podpisan v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic.

(3)

Protokol je treba odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

Protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb o sodelovanju Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike kot pogodbenic Sporazuma zaradi njihovega pristopa k Evropski uniji se odobri v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic.

Besedilo Protokola je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Skupnosti in njenih držav članic pošlje uradno obvestilo iz člena 6 Protokola (2).

V Bruslju, 27. februarja 2006

Za Svet

Predsednica

U. PLASSNIK


(1)  Še ni objavljena v Uradnem listu.

(2)  Datum začetka veljavnosti Sporazuma bo Generalni sekretariat Sveta objavil v Uradnem listu Evropske unije.


PROTOKOL

k sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb o sodelovanju Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike kot pogodbenic sporazuma zaradi njihovega pristopa k Evropski uniji

KRALJEVINA BELGIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

v nadaljnjem besedilu „države članice“, ki jih zastopa Svet Evropske unije, in

EVROPSKA SKUPNOST, ki jo prav tako zastopa Svet Evropske unije,

na eni strani ter

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA, v nadaljnjem besedilu „Švica“,

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenice“, SO SE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“), ki je začel veljati 1. junija 2002;

OB UPOŠTEVANJU pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike (v nadaljnjem besedilu „nove države članice“) k Evropski uniji 1. maja 2004;

KER naj nove države članice postanejo pogodbenice Sporazuma;

GLEDE NA TO, da ima Svet Evropske unije na podlagi Akta o pristopu pooblastilo, da v imenu držav članic sklene protokol o pristopu novih držav članic k Sporazumu –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

1.   države članice postanejo pogodbenice Sporazuma.

2.   Od začetka veljavnosti tega protokola zavezujejo določbe tega sporazuma nove države članice, kot zavezuje sedanje pogodbenice Sporazuma, ob upoštevanju pogojev iz tega protokola.

Člen 2

Besedilo Sporazuma in Priloga I k Sporazumu se spremenita:

(a)

seznam pogodbenic Sporazuma se nadomesti z naslednjim:

„Evropska skupnost,

Kraljevina Belgija,

Češka republika,

Kraljevina Danska,

Zvezna republika Nemčija,

Republika Estonija,

Helenska republika,

Kraljevina Španija,

Francoska republika,

Irska,

Italijanska republika,

Republika Ciper,

Republika Latvija,

Republika Litva,

Veliko vojvodstvo Luksemburg,

Republika Madžarska,

Republika Malta,

Kraljevina Nizozemska,

Republika Avstrija,

Republika Poljska,

Portugalska republika,

Republika Slovenija,

Slovaška republika,

Republika Finska,

Kraljevina Švedska,

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

na eni strani in

Švicarska konfederacija

na drugi strani“;

(b)

v člen 10 Sporazuma se vstavijo naslednji odstavki:

„1a.   Švica lahko do 31. maja 2007 ohrani količinske omejitve za delavce, zaposlene v Švici, in samozaposlene osebe, ki so državljani Češke republike, Republike Estonije, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike, za naslednji dve kategoriji prebivanja: za prebivanje, daljše od štirih mesecev in krajše od enega leta, ter za prebivanje, ki traja eno leto ali več. Za prebivanje, krajše od štirih mesecev, ni količinskih omejitev.

Pred potekom zgornjega prehodnega obdobja pregleda Skupni odbor na podlagi poročila Švice delovanje prehodnega obdobja, ki se uporablja za državljane novih držav članic. Po zaključku pregleda in najkasneje do izteka zgoraj omenjenega obdobja Švica uradno obvesti Skupni odbor, ali bo še naprej uporabljala količinske omejitve za delavce, zaposlene v Švici. Švica lahko takšne ukrepe uporablja do 31. maja 2009. V primeru, da takšno uradno obvestilo ne bo podano, se prehodno obdobje izteče 31. maja 2007.

Ob koncu prehodnega obdobja, opredeljenega v tem odstavku, se ukinejo vse količinske omejitve za državljane Češke republike, Republike Estonije, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike. Te države članice imajo pravico uvesti enake količinske omejitve za švicarske državljane za ista obdobja.“

„2a.   Švica ter Češka republika, Republika Estonija, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Madžarska, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika lahko do 31. maja 2007 za delavce ene od teh pogodbenic, ki so zaposleni na njihovem ozemlju, ohranijo nadzor nad prednostnimi delavci, vključenimi v redni trg dela, ter plačnimi in delovnimi pogoji, ki se uporabljajo za državljane zadevne pogodbenice. Isti nadzor se lahko ohrani za osebe iz člena 5(1) Sporazuma, ki opravljajo storitve v sledečih štirih sektorjih: storitve za rastlinsko pridelavo; gradbeništvo s sorodnimi branžami; poizvedovalne aktivnosti in varovanje; čiščenje objektov in opreme (oznake NACE (1) 01.41, 45.1 do 4, 74.60 oziroma 74.70). Pri dostopu na trg dela bo Švica v prehodnih obdobjih iz odstavkov 1a, 2a, 3a in 4a dajala prednost delavcem, ki so državljani novih držav članic, pred delavci, ki so državljani držav nečlanic EU ali Efte. Nadzor nad prednostnimi delavci, vključenimi v redni trg dela, se ne uporablja za izvajalce storitev, ki so liberalizirane na podlagi posebnega sporazuma med pogodbenicami o opravljanju storitev (vključno s Sporazumom o nekaterih vidikih vladnih naročil, kolikor ta zadeva opravljanje storitev). V istem obdobju se lahko za dovoljenja za bivanje do štirih mesecev (2) in za osebe iz člena 5(1) Sporazuma, ki opravljajo storitve v štirih zgoraj omenjenih sektorjih, ohranijo zahteve po kvalifikacijah.

Skupni odbor na podlagi poročila, ki ga pripravi vsaka pogodbenica, ki izvaja prehodne ukrepe iz tega odstavka, pred 31. majem 2007 pregleda delovanje teh ukrepov. Po zaključku pregleda in najkasneje do 31. maja 2007 sme pogodbenica, ki je izvajala prehodne ukrepe iz tega odstavka in je Skupni odbor uradno obvestila o svoji nameri, da bo te prehodne ukrepe še naprej uporabljala, te ukrepe uporabljati do 31. maja 2009. V primeru, da takšno uradno obvestilo ne bo podano, se prehodno obdobje izteče 31. maja 2007.

Ob koncu prehodnega obdobja, opredeljenega v tem odstavku, se ukinejo vse omejitve iz tega odstavka.

(1)  NACE: Uredba Sveta (EGS) 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) 29/2002 z dne 19.12.2001 (UL L 6, 10.1.2002, str. 3)."

(2)  Delavci lahko zaprosijo za kratkotrajna dovoljenja za bivanje v okviru kvot iz odstavka 3a tudi za obdobje, krajše od štirih mesecev.“ "

„3a.   Švica od začetka veljavnosti Protokola k temu sporazumu o sodelovanju novih držav članic kot pogodbenic do izteka obdobja iz odstavka 1a vsako leto (pro rata temporis) v okviru svoje skupne kvote za tretje države določi za delavce, zaposlene v Švici, in samozaposlene osebe, ki so državljani Češke republike, Republike Estonije, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike, najmanjše število novih dovoljenj za prebivanje (3) v skladu z naslednjim razporedom:

Do

Število dovoljenj za obdobje enega leta ali več

Število dovoljenj za obdobje, daljše od štirih mesecev in krajše od enega leta

31. maja 2005

900

9 000

31. maja 2006

1 300

12 400

31. maja 2007

1 700

15 800

31. maja 2008

2 200

19 200

31. maja 2009

2 600

22 600

(3)  Ta dovoljenja se bodo podelila poleg kvot iz člena 10 Sporazuma, ki so pridržane za zaposlene in samozaposlene osebe, ki so bili državljani držav članic v času podpisa Sporazuma (21. junij 1999) ali državljani Republike Ciper ali Republike Malte. Ta dovoljenja se prav tako podelijo poleg dovoljenj, ki se podeljujejo na podlagi obstoječih dvostranskih sporazumov o izmenjavi pripravnikov.“ "

„4a.   Ob koncu obdobja, opisanega v odstavku 1a in v tem odstavku, in najdlje 12 let po začetku veljavnosti Sporazuma se uporabljajo določbe člena 10(4) Sporazuma.

V primeru resnih motenj na domačem trgu dela ali grožnje le-teh Švica ali katera koli od novih držav članic, ki izvajajo prehodne ukrepe, do 31. maja 2009 o tovrstnih okoliščinah uradno obvestijo Skupni odbor. V tem primeru sme država, ki je posredovala uradno obvestilo, za delavce, zaposlene na njenem ozemlju, še naprej uporabljati ukrepe iz odstavkov 1a, 2a in 3a, in sicer do 30. aprila 2011. V tem primeru je letno število dovoljenj za prebivanje iz odstavka 1a naslednje:

Do

Število dovoljenj za obdobje enega leta ali več

Število dovoljenj za obdobje, daljše od štirih mesecev in krajše od enega leta

31. maja 2010

2 800

26 000

30. aprila 2011

3 000

29 000

4b.   Če Malta ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu in se Malta zaradi tega odloči sklicevati na določbe Oddelka 2 „Prosto gibanje oseb“ iz Priloge XI k Aktu o pristopu, se lahko omejevalni ukrepi Malte proti ostalim državam članicam EU uporabijo tudi proti Švici. V tem primeru ima Švica pravico uvesti enakovredne vzajemne ukrepe proti Malti.

Malta in Švica lahko uporabita ta postopek do 30. aprila 2011.“

„5a.   Prehodne določbe iz odstavkov 1a, 2a, 3a, 4a in 4b in še zlasti tiste iz odstavka 2a, ki zadevajo prednostne delavce, vključene v redni trg dela, in nadzor nad plačnimi in delovnimi pogoji, se ne uporabljajo za zaposlene in samozaposlene osebe, ki imajo v času začetka veljavnosti Protokola k temu sporazumu o sodelovanju novih držav članic kot pogodbenic dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti na ozemlju pogodbenic. Te osebe zlasti uživajo poklicno in geografsko mobilnost.

Imetniki dovoljenj za prebivanje, ki veljajo manj kot leto dni, imajo pravico do obnovitve svojega dovoljenja; proti njim ni mogoče uveljavljati izčrpanih količinskih omejitev. Imetniki dovoljenj za prebivanje z veljavnostjo eno leto ali več imajo avtomatično pravico do podaljšanja svojih dovoljenj. Takšne zaposlene in samozaposlene osebe imajo zato pravico do prostega pretoka, ki je priznana registriranim osebam v temeljnih določbah tega sporazuma, zlasti v njegovem členu 7, od začetka njegove veljavnosti naprej.“;

(c)

v členu 27(2) Priloge I k Sporazumu se sklicevanje na člen 10(2) nadomesti z sklicevanjem na člen 10(2), (2a), (4a) in (4b).

Člen 3

Z odstopanjem od člena 25 Priloge I k Sporazumu se uporabljajo prehodna obdobja iz Priloge I k temu protokolu.

Člen 4

Ta protokol je sestavni del Sporazuma.

Člen 5

Priloge I, II in III k Sporazumu se spremenijo v skladu s Prilogami I, II in III k temu protokolu, ki so sestavni del tega protokola.

Člen 6

1.   Ta protokol Svet Evropske unije v imenu držav članic in Evropske skupnosti ter Švicarska konfederacija ratificirata ali odobrita v skladu s svojimi postopki.

2.   Svet Evropske unije in Švicarska konfederacija drug drugega uradno obvestita o zaključku teh postopkov.

Člen 7

Ta protokol začne veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi datumu deponiranja zadnje listine o odobritvi.

Člen 8

Ta protokol velja enako dolgo in v skladu z istimi pogoji kot Sporazum.

Člen 9

1.   Ta protokol in izjave, ki so mu priložene, je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

2.   Različico tega protokola v malteškem jeziku pogodbenice overijo z izmenjavo pisem. Ta različica je enako verodostojna kot različice iz odstavka 1.

3.   Različico Sporazuma in izjav, ki so mu priložene, v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku pogodbenice overijo z izmenjavo pisem. Te jezikovne različice so enako verodostojne.

Hecho en Luxemburgo, el veintiséis de octubre de dos mil cuatro.

V Lucemburku dne dvacátého šestého října dva tisíce čtyři.

Udfærdiget i Luxembourg den seksogtyvende oktober to tusind og fire.

Geschehen zu Luxemburg am sechsundzwanzigsten Oktober zweitausendundvier.

Kahe tuhande neljanda aasta oktoobrikuu kahekümne kuuendal päeval Luxembourgis.

'Εγινε στo Λουξεμβούργο, στις είκοσι έξι Οκτωβρίου δύο χιλιάδες τέσσερα.

Done at Luxembourg on the twenty-sixth day of October in the year two thousand and four.

Fait à Luxembourg, le vingt-six octobre deux mille quatre.

Fatto a Lussemburgo, addì ventisei ottobre duemilaquattro.

Luksemburgā, divi tūkstoši ceturtā gada divdesmit sestajā oktobrī.

Priimta du tūkstančiai ketvirtų metų spalio dvidešimt šeštą dieną Liuksemburge.

Kelt Luxembourgban, a kettőezer-negyedik év október havának huszonhatodik napján.

Magħmula fil-Lussemburgu fis-sitta u għoxrin jum ta' Ottubru tas-sena elfejn u erbgħa.

Gedaan te Luxemburg, de zesentwintigste oktober tweeduizendvier.

Sporządzono w Luksemburgu, dnia dwudziestego szóstego października roku dwa tysiące czwartego.

Feito no Luxemburgo, em vinte e seis de Outubro de dois mil e quatro.

V Luxemburgu dvadsiateho šiesteho októbra dvetisícštyri.

V Luxembourgu, dne šestindvajsetega oktobra leta dva tisoč štiri.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäkuudentena päivänä lokakuuta vuonna kaksituhattaneljä.

Som skedde i Luxemburg den tjugosjätte oktober tjugohundrafyra.

Por los Estados miembros

Za členské státy

For medlemsstaterne

Für die Mitgliedstaaten

Liikmesriikide nimel

Για τα κράτη μέλη

For the Member States

Pour les États membres

Per gli Stati membri

Dalībvalstu vārdā

Valstybių narių vardu

A tagállamok részéről

Għall-Istati Membri

Voor de lidstaten

W imieniu Państw Członkowskich

Pelos Estados-Membros

Za členské štáty

Za države članice

Jäsenvaltioiden puolesta

På medlemsstaternas vägnar

Image 1

Por Ia Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Za Európske spoločenstvo

za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Image 2

Für die Schweizerische Eidgenossenschaft

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione svizzera

Image 3

Image 4

PRILOGA I

PREHODNI UKREPI O NAKUPU ZEMLJIŠČ IN SEKUNDARNIH PREBIVALIŠČ

1.   Češka

(a)

Češka lahko pet let od dne pristopa k EU ohrani v veljavi pravila iz Zakona o zunanji trgovini št. 219/1995 Sb. s spremembami glede pridobitve sekundarnih prebivališč s strani švicarskih državljanov, ki ne prebivajo na Češkem, in družb, ki so ustanovljene v skladu s švicarsko zakonodajo in nimajo sedeža, podružnice ali predstavniške agencije na češkem ozemlju.

(b)

Češka lahko sedem let od dne pristopa k EU ohrani v veljavi pravila iz Zakona o zunanji trgovini št. 219/1995 Sb. s spremembami o ureditvi lastninskih razmerij na zemljiščih in na kmetijskem premoženju ter iz Zakona št. 95/1999 Sb. o pogojih za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov iz državne lastnine v lastnino drugih subjektov glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov s strani švicarskih državljanov in družb, ki so ustanovljene v skladu s švicarsko zakonodajo, ki nimajo sedeža ali niso registrirane na Češkem. Brez poseganja v določbe te točke 1 se švicarskega državljana glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa Protokola ali ga obravnavati bolj restriktivno kot državljane tretjih držav.

(c)

Za samozaposlene kmete, ki so švicarski državljani in želijo imeti sedež ter prebivati na Češkem, ne veljajo določbe pod (b) ali kakršni koli postopki, ki ne veljajo za češke državljane.

(d)

V tretjem letu od dne pristopa Češke k EU se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. Skupni odbor lahko odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno pod (a), skrajša ali konča.

(e)

Če Češka med prehodnim obdobjem uvede pogoje za pridobitev nepremičnin na Češkem s strani nerezidentov, ti pogoji temeljijo na transparentnih, objektivnih, trajnih in javnosti dostopnih merilih. Ta merila se uporabljajo nediskriminacijsko in ne razlikujejo med češkimi in švicarskimi državljani.

(f)

Če obstajajo zadostni dokazi, da bo po izteku prehodnega obdobja na trgu s kmetijskimi zemljišči na Češkem prišlo do resnih motenj ali do groženj resnih motenj, Skupni odbor na zahtevo Češke odloči o podaljšanju prehodnega obdobja za največ tri leta.

2.   Estonija

(a)

Estonija lahko sedem let od dne pristopa k EU ohrani v veljavi pravila iz zakonodaje, ki velja v času podpisa tega protokola, glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov s strani švicarskih državljanov in družb, ki so ustanovljene v skladu s švicarsko zakonodajo in ki nimajo sedeža, niso registrirane niti nimajo lokalne podružnice ali predstavniške agencije v Estoniji. V nobenem primeru se švicarskega državljana glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa tega protokola ali bolj restriktivno kot državljane tretjih držav. V skladu s to zakonodajo je Estonija 12. februarja 2003 sprejela Zakon o omejitvah pri pridobitvi nepremičnin in spremembe Zakona o zemljiški reformi.

(b)

Za švicarske državljane, ki želijo imeti sedež kot samozaposleni kmetje in prebivati v Estoniji in ki so vsaj tri leta neprekinjeno zakonito prebivali in opravljali kmetijsko dejavnost v Estoniji, ne veljajo določbe pod (a) ali kakršni koli postopki, ki ne veljajo za estonske državljane.

(c)

Tretje leto po pristopu k EU se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Komisija“) Skupnemu odboru predloži poročilo. Skupni odbor lahko odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno po (a), skrajša ali konča.

(d)

Če obstajajo zadostni dokazi, da bo po izteku prehodnega obdobja na trgu s kmetijskimi zemljišči v Estoniji prišlo do resnih motenj ali do groženj resnih motenj, Skupni odbor na zahtevo Estonije odloči o podaljšanju prehodnega obdobja za največ tri leta.

3.   Ciper

Ciper lahko pet let od dne pristopa k EU ohrani svojo zakonodajo o pridobitvi sekundarnih prebivališč, kot je bila v veljavi na dan 31. decembra 2000.

V skladu z Zakonom o pridobitvi nepremičnega premoženja (tujci) (CAP. 109) in Zakoni 52/69, 55/72 ter 50/90 morajo tujci za pridobitev nepremičnin na Cipru pridobiti soglasje Ministrskega sveta. Ministrski svet je okrajne uradnike pooblastil, da izdajajo soglasja v njegovem imenu. V primeru, da velikost zadevne nepremičnine presega 2 donuma (1 donum = 1 338 m2), se soglasje lahko pridobi samo za sledeče namene:

(a)

primarno ali sekundarno prebivališče, ki ne presega 3 donumov,

(b)

poslovne ali trgovske prostore,

(c)

gospodarske panoge, ki se štejejo kot koristne za ciprsko gospodarstvo.

Zgoraj omenjeni zakon je bil spremenjen z „Zakonom o pridobitvi nepremičnega premoženja (tujci) (sprememba) iz leta 2003, N. 54(I)/2003“. V novem zakonu niso za državljane EU in podjetja, registrirana v EU, predvidene nikakršne omejitve glede pridobivanja nepremičnin, povezanih s primarnim prebivališčem in tujimi neposrednimi naložbami, ali glede pridobitve nepremičnin s strani nepremičninskih posrednikov iz EU ali podjetij za razvoj zemljišč. V zvezi s pridobivanjem sekundarnih prebivališč pa zakon določa, da državljani EU brez stalnega prebivališča na Cipru in v EU registrirana podjetja brez sedeža, osrednje uprave ali glavnega kraja poslovanja na Cipru pet let po pristopu Cipra k EU ne morejo pridobivati nepremičnin z namenom uporabe za sekundarno prebivališče brez predhodnega dovoljenja Ministrskega sveta, ki je pooblastilo za izdajanje teh dovoljenj prenesel na okrajne uradnike, kot je navedeno zgoraj.

4.   Latvija

(a)

Latvija lahko sedem let od dne pristopa k EU ohrani v veljavi pravila iz Zakona o dopolnitvah zakona o privatizaciji zemljišč na podeželju (v veljavi od 14. aprila 2003) glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov s strani švicarskih državljanov članic in družb, ki so ustanovljene v skladu s švicarsko zakonodajo in ki nimajo sedeža, niso registrirane niti nimajo lokalne podružnice ali predstavniške agencije v Latviji. V nobenem primeru se švicarskega državljana glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa tega protokola ali bolj restriktivno kot državljana tretjih držav.

(b)

Pred koncem tretjega leta od dne pristopa k EU se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Skupnemu odboru predloži poročilo. Skupni odbor lahko odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno pod (a), skrajša ali konča.

(c)

Če obstajajo zadostni dokazi, da bo po izteku prehodnega obdobja na trgu s kmetijskimi zemljišči v Latviji prišlo do resnih motenj ali do groženj resnih motenj, Skupni odbor na zahtevo Latvije odloči o podaljšanju prehodnega obdobja za največ tri leta.

5.   Litva

(a)

Litva lahko sedem let od dne pristopa k EU ohrani v veljavi pravila iz zakonodaje, ki velja v času podpisa tega protokola, glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov s strani švicarskih državljanov in družb, ki so ustanovljene v skladu s švicarsko zakonodajo in ki nimajo sedeža, niso registrirane niti nimajo lokalne podružnice ali predstavniške agencije v Litvi. V nobenem primeru se švicarskega državljana glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa tega protokola ali bolj restriktivno kot državljana tretjih držav. V skladu s to zakonodajo švicarski državljani in pravne osebe kot tudi organizacije, ustanovljene v Švici, ki so brez statusa pravne osebe, vendar pa imajo v skladu s švicarskimi zakoni civilno sposobnost, ne ne morejo pridobiti kmetijskih zemljišč in gozdov pred potekom 7-letnega prehodnega obdobja, kot je določeno v Pogodbi o pristopu Republike Litve k Evropski uniji.

(b)

Za švicarske državljane, ki želijo imeti sedež kot samozaposleni kmetje in prebivati v Litvi in ki so vsaj tri leta neprekinjeno zakonito prebivali in opravljali kmetijsko dejavnost v Litvi, ne veljajo določbe pod (a) ali kakršni koli postopki, ki ne veljajo za litovske državljane.

(c)

V tretjem letu od dne pristopa se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Skupnemu odboru predloži poročilo. Skupni odbor lahko odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno pod (a), skrajša ali konča.

(d)

Če obstajajo zadostni dokazi, da bo po izteku prehodnega obdobja na trgu s kmetijskimi zemljišči v Litvi prišlo do resnih motenj ali do groženj resnih motenj, Skupni odbor na zahtevo Litve odloči o podaljšanju prehodnega obdobja za največ tri leta.

6.   Madžarska

(a)

Madžarska lahko pet let od dne pristopa k EU ohrani v veljavi Zakon LV (55/1994) ) o kmetijskih zemljiščih s spremembami glede pridobitve sekundarnih bivališč.

(b)

Za švicarske državljane, ki so najmanj štiri leta neprekinjeno zakonito prebivali na Madžarskem, ne veljajo določbe pod (a) ali kakršna koli pravila in postopki, ki ne veljajo za madžarske državljane. Med prehodnim obdobjem Madžarska uporablja postopke dovoljenja za pridobitev sekundarnih prebivališč, ki temeljijo na objektivnih, trajnih, transparentnih in javnosti dostopnih merilih. Ta merila se uporabljajo nediskriminacijsko in ne razlikujejo med švicarskimi državljani, ki prebivajo na Madžarskem.

(c)

Madžarska lahko sedem let od dne pristopa k EU ohrani v veljavi prepovedi Zakona LV (55/1994) o kmetijskih zemljiščih s spremembami glede pridobitve kmetijskih zemljišč s strani fizičnih oseb, ki ne prebivajo ali niso državljani Madžarske, ali s strani pravnih oseb.

(d)

Za švicarske državljane, ki želijo imeti sedež kot samozaposleni kmetje ter so na Madžarskem tri leta neprekinjeno zakonito prebivali in opravljali kmetijsko dejavnost, ne veljajo določbe pod (c) ali kakršna koli pravila in postopki, ki ne veljajo za madžarske državljane.

(e)

V tretjem letu od dne pristopa k EU se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Skupnemu odboru predloži poročilo. Skupni odbor odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno pod (c), skrajša ali konča.

(f)

Če Madžarska med prehodnim obdobjem uporablja postopke dovoljenja za pridobitev kmetijskih zemljišč, ti postopki temeljijo na objektivnih, trajnih, transparentnih in javnosti dostopnih merilih. Ta merila se uporabljajo nediskriminacijsko.

(g)

Če obstajajo zadostni dokazi, da bo po izteku prehodnega obdobja na trgu s kmetijskimi zemljišči na Madžarskem prišlo do resnih motenj ali do groženj resnih motenj, Skupni odbor na zahtevo Madžarske odloči o podaljšanju prehodnega obdobja za največ tri leta.

7.   Malta

Nakup nepremičnin na malteških otokih ureja Zakon o nepremičnem premoženju (pridobitev s strani nerezidentov) (Poglavje 246). Ta zakon določa, da:

(a)

(1)

Švicarski državljan lahko na Malti kupi nepremičnino za namene prebivališča (ne nujno primarnega), pod pogojem, da ista oseba nima v lasti drugega prebivališča na Malti. Za takšen nakup ni potrebno, da bi imela oseba pravico do prebivanja na Malti, pač pa je potrebno dovoljenje, katerega (z redkimi izjemami, ki jih določa zakonodaja) izdaje ni mogoče zavrniti, če vrednost nepremičnine presega ustrezni letno indeksiran znesek (trenutno 30 000 MTL za stanovanje in 50 000 MTL za hišo).

(2)

Švicarski državljan si lahko v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo kadar koli izbere primarno prebivališče na Malti. Če zapusti Malto, švicarskemu državljanu ni naložena nikakršna obveznost, da proda lastnino, ki jo je pridobil kot primarno prebivališče.

(b)

Švicarski državljani, ki kupijo nepremičnine v posebnih območjih, določenih v Zakonu (običajno so to območja, ki so del projektov za oživljanje mest), ne potrebujejo za takšen nakup nobenih dovoljenj, niti niso omejeni glede števila, uporabe ali vrednosti takih nepremičnin.

8.   Poljska

(a)

Poljska lahko pet let od dne pristopa k EU ohrani v veljavi zakonodajo, ki velja v času podpisa tega protokola glede pridobitve sekundarnih bivališč. V skladu s to zakonodajo mora švicarski državljan izpolniti zahteve iz Zakona z dne 24. marca 1920 o pridobitvi nepremičnin s strani tujcev (Dz.U. 1996, št. 54, poz. 245 s spremembami), kot je bil spremenjen.

(b)

Za švicarske državljane, ki so štiri leta zakonito neprekinjeno prebivali na Poljskem, glede pridobitve sekundarnih prebivališč ne veljajo določbe pod (c) ali kakršni koli postopki, ki ne veljajo za poljske državljane.

(c)

Poljska lahko dvanajst let od dne pristopa k EU ohrani v veljavi zakonodajo glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov. V nobenem primeru se švicarskega državljana ali pravnih oseb, ki so ustanovljene v skladu s švicarsko zakonodajo, glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa tega protokola. V skladu s to zakonodajo mora švicarski državljan izpolniti zahteve iz Zakona z dne 24. marca 1920 o pridobitvi nepremičnin s strani tujcev (Dz.U. 1996, št. 54, poz. 245 s spremembami), kot je bil spremenjen.

(d)

Za švicarske državljane, ki želijo imeti sedež kot samozaposleni kmetje ter so na Poljskem najmanj tri leta neprekinjeno zakonito prebivali in imeli v zakupu zemljo kot fizične ali pravne osebe, glede nakupa kmetijskih zemljišč in gozdov od dne pristopa ne veljajo določbe pod (c) ali kakršni koli postopki, ki ne veljajo za poljske državljane. V vojvodstvih Warmińsko-Mazurskie, Pomorskie, Kujawsko-Pomorskie, Zachodniopomorskie, Lubuskie, Dolnośląskie, Opolskie in Wielkopolskie se obdobje prebivanja in zakupa navedeno v prejšnjem stavku podaljša na sedem let. Obdobje zakupa pred nakupom zemljišča se izračunava posamično za vsakega švicarskega državljana, ki je imel na Poljskem v zakupu zemljišče, od overjenega datuma prvotne pogodbe o zakupu. Samozaposleni kmetje, ki so imeli v zakupu zemljišča kot pravne in ne kot fizične osebe, lahko prenesejo pravice pravne osebe iz pogodbe o zakupu nase kot na fizične osebe. Za izračun obdobja zakupa pred pridobitvijo pravice do nakupa se upošteva obdobja zakupa kot pravne osebe. Pogodbe o zakupu, ki jih sklenejo fizične osebe, se lahko retroaktivno opremijo z overjenim datumom in upošteva se celotno obdobje zakupa iz overjenih pogodb. Samozaposlenim kmetom se ne predpiše nikakršnega roka za spremembo obstoječih pogodb o zakupu v pogodbe, sklenjene s strani fizičnih oseb ali v pisne pogodbe z overjenim datumom. Postopek za spremembo pogodb o zakupu je transparenten in nikakor ne pomeni dodatne ovire.

(e)

V tretjem letu od dne pristopa k EU se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Skupnemu odboru predloži poročilo. Svet lahko odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno pod (a), skrajša ali konča.

(f)

Med prehodnim obdobjem Poljska uporablja postopek dovoljenja, ki ga določa zakon, in ki bo zagotavljal, da podeljevanje dovoljenj za pridobitev nepremičnin na Poljskem temelji na transparentnih, objektivnih, trajnih in javnosti dostopnih merilih. Ta merila se uporabljajo nediskriminacijsko.

9.   Slovenija

(a)

Če se do konca največ sedemletnega obdobja od dne pristopa Slovenije k EU pojavijo resne težave na trgu nepremičnin, ki bi utegnile trajati dlje časa, ali ki bi lahko resno poslabšale razmere na trgu nepremičnin na določenem območju, lahko Slovenija zaprosi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov, da bi nastale razmere na trgu nepremičnin popravila.

(b)

Na prošnjo Slovenije Skupni odbor po hitrem postopku določi zaščitne ukrepe, ki so po njegovem mnenju potrebni, ter podrobno opredeli pogoje in način njihovega izvajanja.

(c)

V resnih težavah na trgu nepremičnin in na izrecno zahtevo Slovenije Skupni odbor odloči v petih delovnih dneh po prejemu prošnje, ki so ji priloženi ustrezni podatki. Tako sprejeti ukrepi se uporabljajo takoj in upoštevajo interese vseh zadevnih strank.

(d)

Ukrepi, dovoljeni na podlagi (b), lahko vsebujejo odstopanja od pravil tega sporazuma le v obsegu in za toliko časa, kolikor je nujno potrebno za doseganje ciljev iz (a).

10.   Slovaška

(a)

Slovaška lahko sedem let od dne pristopa k EU ohrani v veljavi zakonodajo glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov s strani nerezidentov. V skladu s to zakonodajo nerezident lahko pridobi lastninsko pravico na nepremičnini na Slovaškem, z izjemo kmetijskih zemljišč in gozdov. Nerezident ne more pridobiti lastninske pravice na nepremičnini, katere pridobivanje je omejeno s posebno določbo Zakona o zunanji trgovini št. 202/1995 s spremembami.

(b)

V nobenem primeru se švicarskega državljana glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa tega protokola ali ga obravnavati bolj restriktivno kot državljane tretjih držav.

(c)

Za švicarske državljane, ki želijo imeti sedež kot samozaposleni kmetje ter so na Slovaškem tri leta neprekinjeno zakonito prebivali in opravljali kmetijsko dejavnost, ne veljajo določbe iz (b) ali kakršni koli postopki, ki ne veljajo za slovaške državljane.

(d)

Pred iztekom tretjega leta od dne pristopa se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Skupnemu odboru predloži poročilo. Skupni odbor lahko odloči, da se prehodno obdobje iz (a) skrajša ali konča.

(e)

Če Slovaška med prehodnim obdobjem uvede postopke dovoljenja za pridobitev nepremičnin na Slovaškem s strani nerezidentov, ti postopki temeljijo na transparentnih, objektivnih, trajnih in javnosti dostopnih merilih. Ta merila se uporabljajo nediskriminacijsko in ne razlikujejo med državljani Slovaške in Švice.

(f)

Če obstajajo zadostni dokazi, da bo po izteku prehodnega obdobja na trgu s kmetijskimi zemljišči na Slovaškem prišlo do resnih motenj ali do groženj resnih motenj, Komisija na zahtevo Slovaške odloči o podaljšanju prehodnega obdobja za največ tri leta.

PRILOGA II

Priloga II k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb se spremeni:

1.

pod naslovom „Oddelek A: Navedeni akti“ se pod točko 1 „Uredba (EGS) št. 1408/71“ za „301 R 1386: Uredbo (ES) št. 1386/2001…“ vstavi naslednje:

„12003 TN 02/02/A: Aktom o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija, z dne 16. aprila 2003.“;

2.

pod naslovom „Za namene tega sporazuma se Uredba prilagodi:“ se točka 1 Oddelka A Priloge II k Sporazumu spremeni:

a)

pod točko (i), ki zadeva Prilogo III, Del A, se za zadnji vnos „Švedska – Švica“ doda naslednje:

 

„Češka – Švica

Jih ni.

 

Estonija – Švica

Ni konvencije.

 

Ciper – Švica

Jih ni.

 

Latvija – Švica

Ni konvencije.

 

Litva – Švica

Ni konvencije.

 

Madžarska – Švica

Jih ni.

 

Malta – Švica

Ni konvencije.

 

Poljska – Švica

Ni konvencije.

 

Slovenija – Švica

Jih ni.

 

Slovaška – Švica

Jih ni“;

b)

pod točko (j), ki zadeva Prilogo III, Del B, se za zadnji vnos „Švedska – Švica“ doda naslednje:

 

„Češka – Švica

Jih ni.

 

Estonija – Švica

Ni konvencije.

 

Ciper – Švica

Jih ni.

 

Latvija – Švica

Ni konvencije.

 

Litva – Švica

Ni konvencije.

 

Madžarska – Švica

Jih ni.

 

Malta – Švica

Ni konvencije.

 

Poljska – Švica

Ni konvencije.

 

Slovenija – Švica

Jih ni.

 

Slovaška – Švica

Jih ni.“;

c)

točka (o), ki zadeva Prilogo VI, se spremeni:

(aa)

pod točko 3(a)(iv) se za besedo „Španija“ vstavi beseda „Madžarska“;

(bb)

pod točko 4 se za besedo „v Nemčiji“ vstavi beseda „na Madžarskem“;

3.

pod naslovom „Oddelek A: Navedeni akti“ se pod točko 2 „Uredba (EGS) št. 574/72“ za „302 R 410: Uredbo Komisije (ES) št. 410/2002…“ vstavi naslednje:

„12003 TN 02/02/A: Aktom o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija, z dne 16. aprila 2003.“;

4.

pod naslovom „Oddelek B: Sklepi, ki jih pogodbenice ustrezno upoštevajo“ pod točkami „4.18. 383 D 0117: Sklep št. 117…“, „4.19. 83 D 1112(02): Sklep št. 118…“, „4.27. 388 D 64: Sklep št. 136 …“ in „4.37. 393 D 825: Sklep št. 150…“ se za „1 94 N: Akt o pogojih...“ se vstavi naslednje:

„12003 TN 02/02/A: Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija, z dne 16. aprila 2003.“;

5.

za delavce, državljane Češke republike, Republike Estonije, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike, se ureditev iz odstavka 1 poglavja „Zavarovanje za primer brezposelnosti“ Protokola k Prilogi II uporablja do 30. aprila 2011.

PRILOGA III

Priloga III k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi se spremeni:

Akti, kakor so bili spremenjeni z Aktom o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija, z dne 16. aprila 2003 (Slovenska posebna izdaja UL, posebna številka z dne 23.9.2003):

A.   SPLOŠNI SISTEM

1.

392 L 0051: Direktiva Sveta 92/51/EGS z dne 18. junija 1992 o drugem splošnem sistemu priznavanja strokovne izobrazbe in usposabljanja, ki dopolnjuje Direktivo 89/58/EGS (UL L 209, 24.7.1992, str. 25).

B.   PRAVNI POKLICI

2.

377 L 0249: Direktiva Sveta 77/249/EGS z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov (UL L 78, 26.3.1977, str. 17).

3.

398 L 0005: Direktiva 98/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena (UL L 77, 14.3.1998, str. 36).

C.   MEDICINSKI POKLICI

Zdravniki

4.

393 L 0016: Direktiva Sveta 93/16/EGS z dne 5. aprila 1993 o olajšanju prostega gibanja zdravnikov in o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi (UL L 165, 7.7.1993, str. 1).

Medicinske sestre

5.

377 L 0452: Direktiva Sveta 77/452/EGS z dne 27. junija 1977 o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah medicinskih sester za splošno zdravstveno nego, vključno z ukrepi, ki omogočajo učinkovito uresničevanje pravice do ustanavljanja in prostega opravljanja storitev (UL L 176, 15.7.1977, str. 1).

Zobozdravniki

6.

378 L 0686: Direktiva Sveta 78/686/EGS z dne 25. julija 1978 o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah zobozdravnikov in o ukrepih za olajšanje uresničevanja pravice do ustanavljanja podjetij in pravice do zagotavljanja storitev (UL L 233, 24.8.1978, str. 1).

7.

378 L 0687: Direktiva Sveta 78/687/EGS z dne 25. julija 1978 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o zobozdravniški dejavnosti (UL L 233, 24.8.1978, str. 10).

Veterinarji

8.

378 L 1026: Direktiva Sveta 78/1026/EGS z dne 18. decembra 1978 o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah v veterinarski medicini, vključno z ukrepi za olajšanje učinkovitega uresničevanja pravice do ustanavljanja in prostega opravljanja storitev (UL L 362, 23.12.1978, str. 1).

Babice

9.

380 L 0154: Direktiva Sveta 80/154/EGS z dne 21. januarja 1980 o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah v babištvu in o ukrepih za učinkovito uresničevanje pravice ustanavljanja in svobode opravljanja storitev (UL L 33, 11.2.1980, str. 1).

Farmacevti

10.

385 L 0433: Direktiva Sveta 85/433/EGS z dne 16. septembra 1985 o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah iz farmacije, vključno z ukrepi za učinkovito uresničevanje pravice do ustanavljanja za nekatere farmacevtske dejavnosti (UL L 253, 24.9.1985, str. 37).

D.   ARHITEKTURA

11.

385 L 0384: Direktiva Sveta 85/384/EGS z dne 10. junija 1985 o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah v arhitekturi, skupaj z ukrepi za učinkovito uresničevanje pravice do ustanavljanja podjetij in svobode opravljanja storitev (UL L 223, 21.8.1985, str. 15).

E.   TRGOVINA IN DISTRIBUCIJA STRUPENIH PROIZVODOV

12.

374 L 0557: Direktiva Sveta 74/557/EGS z dne 4. junija 1974 o doseganju svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev v zvezi z dejavnostmi samozaposlenih oseb in posrednikov, ki se ukvarjajo s trgovino in distribucijo strupenih proizvodov (UL L 307, 18.11.1974, str. 5).

Izjava švice o priznavanju diplom v babištvu in splošni zdravstveni negi

Švica si pridržuje pravico do priznavanja diplom za babice in splošno zdravstveno nego iz členov 4b in 4c Direktive 77/752/EGS ter 5a in 5b Direktive 80/154/EGS o pridobljenih pravicah šele po preverjanju skladnosti njihovih kvalifikacij z Direktivama 77/453/EGS in 80/155/EGS. V ta namen lahko Švica zahteva, da se opravi preskus poklicne usposobljenosti ali pripravniška doba.

Izjava švice o avtonomnih ukrepih od dne podpisa

Švica bo državljanom novih držav članic pred začetkom veljavnosti prehodnih ureditev iz Protokola zagotovila začasen dostop do svojega trga dela na podlagi nacionalne zakonodaje. V ta namen bo Švica od dne podpisa Protokola za državljane novih držav članic odprla posebne kvote kratkoročnih kot tudi dolgoročnih delovnih dovoljenj, kakor so opredeljena v členu 10(1) Sporazuma. Kvote bodo obsegale 700 dolgoročnih in 2 500 kratkoročnih dovoljenj na leto. Poleg tega pa bo 5 000 začasnim delavcem na leto odobreno prebivanje, krajše od 4 mesecev.

Izjava Poljske o priznavanju diplom medicinskih sester za splošno zdravstveno nego in babic

Poljska se seznanja z Izjavo Švice o priznavanju diplom v babištvu in splošni zdravstveni negi, a odločno pričakuje, da bo Švica dosledno uporabljala člen 4b Direktive 77/452/EGS in člen 5b Direktive 80/154/EGS v različici, kot velja na dan začetka učinkovanja Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb zaradi širitve Evropske unije.


Top