PRILOGA

NEKDANJA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA MAKEDONIJA: EVROPSKO PARTNERSTVO 2005

1. UVOD

Evropski svet je v Solunu odobril uvedbo evropskih partnerstev kot sredstva za uresničevanje evropske perspektive držav Zahodnega Balkana v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa.

Svet je 14. junija 2004 sprejel prvo Evropsko partnerstvo z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Na podlagi Mnenja Komisije o prošnji Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za članstvo v Evropski uniji je primerno to prvo partnerstvo posodobiti. Drugo Evropsko partnerstvo opredeljuje nove prednostne naloge za ukrepanje.

Nove prednostne naloge so prilagojene posebnim potrebam države in fazi priprav in bodo po potrebi posodobljene. Evropsko partnerstvo določa tudi smernice za finančno pomoč državi.

Od Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije se pričakuje, da bo pripravila načrt, vključno s časovnim razporedom in posebnimi ukrepi za uresničitev prednostnih nalog evropskega partnerstva.

2. NAČELA

Stabilizacijsko-pridružitveni proces ostaja okvir za evropsko usmeritev za države Zahodnega Balkana vse do njihovega prihodnjega pristopa.

Glavne prednostne naloge Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije so povezane z njeno zmožnostjo izpolnjevanja meril, ki jih je določil Evropski svet leta 1993 v Kobenhavnu, in pogojev za stabilizacijsko-pridružitveni proces, predvsem pogojev, opredeljenih v sklepih Sveta z dne 29. aprila 1997 ter 21. in 22. junija 1999, z vsebino sklepne deklaracije z zagrebškega vrha 24. novembra 2000 ter v Solunski agendi.

3. PREDNOSTNE NALOGE

Prednostne naloge, ki so naštete v tem evropskem partnerstvu, so bile izbrane glede na to, ali je realistično pričakovati, da jih bo Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija lahko dokončala ali v zvezi z njimi v prihodnjih nekaj letih dosegla bistven napredek. Razlikujemo med kratkoročnimi prednostnimi nalogami, za katere se pričakuje, da bodo izpolnjene v letu ali dveh, in srednjeročnimi prednostnimi nalogami, ki naj bi bile izpolnjene v treh do štirih letih. Prednostne naloge zadevajo tako zakonodajo kot tudi njeno izvajanje.

Ob upoštevanju znatnih stroškov, potrebnih za izvajanje in uveljavljanje pravnega reda Evropskih skupnosti, ter zapletenosti zahtev EU na nekaterih področjih to partnerstvo na tej stopnji še ne zajema vseh pomembnih nalog. Nadaljnja partnerstva bodo vključevala nadaljnje prednostne naloge v skladu z napredkom, ki ga bo dosegla država.

Med kratkoročnimi prednostnimi nalogami so bile opredeljene ključne prednostne naloge, ki so navedene v oddelku 3.1. Te ključne prednostne naloge niso razvrščene po pomembnosti.

3.1. KRATKOROČNE PREDNOSTNE NALOGE

Ključne prednostne naloge

—	Izvajati priporočila Urada za demokratične institucije in človekove pravice OVSE v zvezi z volilnim postopkom že na prihodnjih volitvah.

—	Sprejeti zakon o policiji.

—

Sprejeti ustavne spremembe, potrebne za izvedbo reforme sodstva, v skladu s priporočili Beneške komisije. V nadaljevanju sprejeti in izvajati ukrepe, potrebne za okrepitev neodvisnosti sodnikov (predvsem z reformo sodnega sveta in sistema njihove izbire), okrepitev sistema usposabljanja sodnikov in tožilcev, izboljšati upravljanje sodnih bremen ter zmanjšati zaostanke.

—	Poenostaviti postopke registracije podjetij in izdajanja dovoljenj, med drugim z uveljavitvijo sistema „vse na enem mestu“ za registracijo podjetja.

—	Zagotoviti ustrezno izvajanje prevzetih obveznosti iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, zlasti na področju elektronskih komunikacij in carine.

Politična merila

Demokracija in pravna država

—	Utrditi vladavino prava na vsem ozemlju, zlasti s pravočasno izvedbo reform v organih odkrivanja in pregona.

Volitve

—	Odpraviti pomanjkljivosti v volilnem postopku ter zagotoviti prost in pošten volilni postopek na prihodnjih parlamentarnih volitvah.

—	Preganjati goljufije in nepravilnosti.

Javna uprava

—	V celoti izvajati zakon o javnih uslužbencih. Depolitizirati zaposlovanje in napredovanje zaposlenih v državni upravi in drugih javnih uslužbencev ter uvesti sistem napredovanja po učinku.

—	Izboljšati preglednost uprave.

—	Sprejeti in izvajati zakon o javnem dostopu do informacij.

—	Zagotoviti učinkovito izvajanje kodeksa ravnanja javnih uslužbencev.

—	Zagotoviti ustrezno sodelovanje vseh državnih organov z varuhom človekovih pravic ter izboljšati uresničevanje njegovih priporočil.

—	Vzpostaviti pregledno in odgovorno lokalno upravo ter razviti sistem notranjega nadzora in revizije pri upravljanju decentraliziranih sredstev.

Pravosodni sistem

—	Zagotoviti pravočasno izvedbo strategije in akcijskega načrta za reformo sodstva, katerih cilj je krepitev njegove neodvisnosti, izboljšanje učinkovitosti sodišč in okrepitev splošnih zmogljivosti pravosodnega sistema.

—	Izboljšati izvajanje civilnih postopkov in vzpostaviti učinkovit sistem izročitev in sodnih pozivov.

Protikorupcijska politika

—	V celoti izvajati priporočila Skupine držav proti korupciji (GRECO).

—	Izboljšati preglednost javnega odločanja in upravljanja državnega premoženja (vključno z zemljišči v državni lasti, koncesijami in javnimi naročili).

—	Izvajati priporočila državne komisije za preprečevanje korupcije ter dodatno izboljšati usklajevanje in sodelovanje med organi pregona.

—	Pregledati diskrecijske pravice nekaterih javnih uslužbencev in sprejeti jasna pravila v zvezi z navzkrižjem interesov.

—	Zagotoviti izvajanje sprejete zakonodaje o financiranju političnih strank in nadzoru nad premoženjem uradnikov ter predpisati učinkovite sankcije v primeru kršitev.

—	Opredeliti obseg pojava korupcije na ključnih področjih javnega življenja in tako omogočiti uvedbo učinkovitih ukrepov preprečevanja in odkrivanja.

—	Okrepiti sposobnost kriminalistov in tožilcev za obravnavanje primerov korupcije. Zagotoviti ustrezno usklajevanje med državno komisijo za preprečevanje korupcije in državnim tožilstvom.

Ohridski okvirni sporazum

—	Zagotoviti učinkovito izvajanje zakonodajnega okvira, sprejetega v skladu z Ohridskim okvirnim sporazumom, med drugim z ozirom na pospeševanje vzpostavitve medetničnega zaupanja.

—	Dopolniti potrebni zakonodajni okvir za izvajanje procesa decentralizacije in zagotoviti, da imajo občine potrebna sredstva za izvrševanje svojih novih pristojnosti.

—	Sprejeti in začeti izvajati srednjeročni strateški načrt za pravično zastopanost manjšin v javni upravi (vključno s pravosodjem) in javnih podjetjih.

Človekove pravice in zaščita manjšin

—	Zagotoviti popolno skladnost z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, Konvencijo o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in z drugimi ustreznimi mednarodnimi konvencijami.

—	Okrepiti sodelovanje med notranjim ministrstvom in varuhom človekovih pravic.

—	Sprejeti zakon o prestrezanju komunikacij.

—	V celoti izvajati pravila v zvezi z etiko, notranjim nadzorom in poklicnimi standardi v vseh organih odkrivanja in pregona, pravosodju in upravah zaporov.

—	Spodbujati ozaveščenost policije, sodnikov, tožilcev ter drugih organov odkrivanja in pregona glede njihovih obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami ter zagotavljati njihovo izvajanje v skladu z mednarodnimi zahtevami.

—	Zagotoviti popolno izvajanje ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti in ločin ter revidirati zakonodajni okvir glede verskih skupnosti in ločin.

—	Izvajati nov zakon o radiodifuziji, s čimer bi se zagotovila neodvisnost postaj ter kakovost njihovega oddajanja.

—	Spodbujati spoštovanje in varstvo manjšin v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in z načeli, določenimi v Okvirni konvenciji za varstvo narodnih manjšin Sveta Evrope, ter v skladu z najboljšimi praksami držav članic EU.

—	Nadalje spodbujati dostopnost izobraževanja za vse etnične skupine.

Regionalne zadeve in mednarodne obveznosti

—	Zagotoviti regionalno sodelovanje in dobre sosedske odnose, zlasti s povečanjem prizadevanj, da se s pogajanji doseže vzajemno sprejemljiva rešitev z Grčijo v zvezi z vprašanjem imena, v okviru resolucij Varnostnega sveta ZN 817/93 in 845/93.

—	Skleniti in izvajati sporazume s sosednjimi državami, predvsem o prosti trgovini, čezmejnem sodelovanju, boju proti organiziranemu kriminalu, nedovoljeni trgovini in tihotapljenju, pravosodnem sodelovanju, upravljanju meja, okolju, prometu in energetiki.

Gospodarska merila

—	Okrepiti pravno varnost gospodarskih subjektov. Pospešiti pravne postopke in razjasniti premoženjske pravice. Sprejeti odločilne ukrepe za dokončanje vpisa zemljišč in nepremičnin v zemljiško knjigo.

—	Okrepiti sposobnost države za reševanje trgovinskih sporov.

—	Zagotoviti, da upravne odločbe temeljijo na preglednih pravilih in da so sklepi, sprejeti na podlagi diskrecijske pravice, predmet učinkovite upravne in sodne revizije.

—	Izboljšati splošno poslovno okolje, med drugim z okrepitvijo izvajanja in izvrševanja zakonodaje na področjih, kakor sta revidiranje in računovodstvo podjetij. Okrepiti privlačnost države glede domačih in tujih neposrednih naložb.

—	Skrajšati stečajne postopke, odpraviti nakopičene zaostale stečajne postopke podjetij, ki so v stečaju, postopek njihove likvidacije pa še ni končan.

—

Zagotoviti enako obravnavo vseh davkoplačevalcev. Rešiti problem, da se nekaterim davkoplačevalcem dopušča neplačilo davkov in socialnih prispevkov. Odpraviti zaostanek pri neplačanih davkih in socialnih prispevkih. Zagotoviti učinkovit pregon posameznikov in podjetij, ki so sodelovali v piramidnih shemah za utajo davkov.

—	Popolnoma liberalizirati trg. Predvsem nadaljevati postopek privatizacije in liberalizacije omrežnih panog.

—	Bojevati se proti brezposelnosti in podpirati odpiranje delovnih mest. Zagotoviti naglo izvajanje novega zakona o delovnih razmerjih in reformirati zavod za zaposlovanje. Dodatno si prizadevati za hitrejše odpiranje delovnih mest, zlasti za ženske in mlade.

—	Okrepiti standarde bonitetnega nadzora in nadzora v sektorju bank in zavarovalnic.

—	Nadaljevati prilagajanje zakonodajnega okvira za finančni sektor in zagotoviti hitro izvajanje, da bi se zagotovilo zlasti hitro dohajanje mednarodnih standardov in praks.

—	Dodatno izboljšati upravljanje javnih financ. Zlasti izvajati finančno decentralizacijo in nadaljevati reformo plačnih razmerij v državni upravi.

Sposobnost za prevzemanje obveznosti članstva

Prosti pretok blaga

—	Dokončati preoblikovanje obstoječega institucionalnega okvira, s katerim bo zagotovljena ločitev ureditvenih, akreditacijskih, standardizacijskih dejavnosti in dejavnosti potrjevanja izdelkov.

—	Pospešiti hitrost sprejemanja evropskih standardov.

—	Sprejeti zakonodajo o imenovanju in obveščanju organov za ugotavljanje skladnosti ter vzpostaviti delujočo infrastrukturo za ugotavljanje skladnosti.

—	Sprejeti nov zakon o varnosti proizvodov.

—	Razviti strukturo za nadzor trga, ki jo zahteva pravni red Evropskih skupnosti glede prostega pretoka blaga.

—	Nadaljevati prizadevanja za prenos direktiv po starem, novem in globalnem pristopu.

Prosti pretok kapitala

—	Dodatno okrepiti okvir za boj proti pranju denarja, zlasti z ozaveščanjem institucij poročevalk in doseganjem verodostojne bilance izvrševanja pri ustreznih institucijah. Izvajati nacionalno strategijo za boj proti pranju denarja in financiranju terorističnih dejavnosti.

Javna naročila

—	Uskladiti zakonodajo o javnih naročilih s pravnim redom Evropskih skupnosti, zlasti v sektorju gospodarskih javnih služb.

—	Zagotoviti učinkovit sistem pravnih sredstev, zlasti kar zadeva stranke, ki lahko posežejo po njih, in s podaljšanjem pritožbenih rokov.

—	Ozaveščati javni sektor o predpisih na področju javnih naročil in poskrbeti za njihovo izpolnjevanje.

—	Vzpostaviti urad za javna naročila in mu zagotoviti dovolj osebja in opreme, tudi ob upoštevanju njegove vloge pri odkrivanju dejanj korupcije.

Pravo družb

—	Prizadevati si za reforme pri registraciji podjetij, da bi skrajšali zapletene in dolgotrajne postopke.

—	Zagotoviti pravilno izvrševanje računovodskih zahtev in zahtev finančnega poročanja. Zagotoviti izvajanje mednarodnih računovodskih standardov.

—	Usposobiti odbor za računovodske standarde za delo.

Pravo intelektualne lastnine

—	Doseči verodostojno bilanco izvrševanja na področju varovanja pravic intelektualne in industrijske lastnine. Zagotoviti, da se denarne in druge kazni učinkovito uporabljajo in delujejo odvračilno. Za ta namen dodeliti ustrezne vire na ravni organov pregona, tožilstva in sodišč.

Konkurenca

—	Doseči verodostojno bilanco izvrševanja na protimonopolnem področju ter pri nadzoru nad državno pomočjo. Komisiji za varstvo konkurence zagotoviti učinkovita sredstva za izvajanje zakonodaje in zajamčiti neodvisnost komisije o državnih pomočeh, tako da se ji zagotovijo ustrezno osebje in prostori.

—	Vzpostaviti celovito evidenco in poročila o vseh veljavnih ukrepih pomoči.

—	Nadalje prilagajati zakonodajo zakonodaji EU na področju konkurence in predpisom EU o državni pomoči.

—	Ozaveščanje vladnih institucij in gospodarskega sektorja.

Finančne storitve

—	Okrepiti zakonodajni in nadzorni okvir, vključno z izvrševanjem, za finančni sektor, zlasti na zavarovalniškem trgu in na trgu vrednostnih papirjev.

—	Ustanoviti neodvisen nadzorni organ za zavarovalniški sektor s primernim osebjem.

Informacijska družba in mediji

—	Odpraviti neizpolnjevanje stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s sprejetjem vseh potrebnih ukrepov za liberalizacijo sektorja elektronskih komunikacij, vključno s sprejetjem ustrezne sekundarne zakonodaje in krepitvijo regulativnih organov.

—	Priskrbeti ukrepe za varstvo konkurence za subjekte z veliko tržno močjo.

—	Zagotoviti, da je medijska zakonodaja v skladu s priporočili, ki jih je maja 2005 pripravila skupna strokovna misija Sveta Evrope in Komisije.

—	Zagotoviti, da zakonodaja o žalitvi časti in dobrega imena sledi evropskim standardom.

—	Krepitev neodvisnosti in upravne zmogljivosti Sveta za elektronske medije.

Kmetijstvo in razvoj podeželja

—	Pospešiti vpis kmetijskih zemljišč v zemljiški kataster.

—	Sprejeti potrebno zakonodajo in vzpostaviti primerne upravne strukture za upravljanje instrumentov EU na področju razvoja podeželja, vključno s pripravami za ustanovitev plačilne agencije za razvoj podeželja.

Varnost živil, veterinarska in fitosanitarna politika

—	Nadaljevati prilagajanje zakonodaje pravnemu redu Evropskih skupnosti v veterinarskem in fitosanitarnem sektorju.

—	Okrepiti veterinarsko službo tako na osrednji kot lokalnih ravneh, da se lahko vzpostavi sistem nadzora, skladen z EU, zlasti nad uvozom. Okrepiti upravljanje in usposabljanje inšpektorjev.

—	Vzpostaviti sistem za identifikacijo in registracijo goveda in drugih pomembnih vrst.

—	Nadaljevati prilagajanje sistemov nadzora nad živalskimi boleznimi in zdravjem živali z zakonodajnimi in institucionalnimi zahtevami EU ter načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za bolezni s Seznama A.

—	Pripraviti program za izboljšanje obratov za predelavo hrane, da bodo izpolnjene zahteve EU.

Prometna politika

—	Prizadevati si za prilagajanje pravnemu redu Evropskih skupnosti na področju prometne politike, zlasti kar zadeva dostop do trga, prevoz nevarnih snovi, pravni red na socialnem področju in področju davkov.

—	V železniškem sektorju ustanoviti regulativni organ, ki bo neodvisen od upravljavca infrastrukture in prevoznikov v železniškem prometu. Ustanoviti varnostni organ, odgovoren za izdajo varnostnih spričeval. Prilagoditi zakonodajo predpisom EU o železniškem prevozu nevarnih snovi.

—	Prizadevati si za prilagajanje varnostnim predpisom in predpisom o delovanju trga na področju letalstva. Okrepiti upravno zmogljivost uprave za civilno letalstvo.

—	Podpisati sporazum o skupnem evropskem zračnem prostoru s protokolom o prehodnih ukrepih za izvajanje letalske zakonodaje EU.

—	Nadaljevati izvajanje Memoranduma o soglasju glede razvoja temeljnega regionalnega prometnega omrežja v jugovzhodni Evropi.

Energetika

—	Začeti prilagajanje zakonodaje o notranjem trgu z električno energijo in plinom, energetski učinkovitosti in uporabi obnovljivih energetskih virov s pravnim redom Evropskih skupnosti, tako da se energetski trg postopoma odpre konkurenci.

—	Okrepiti neodvisnost regulativne komisije za energetiko.

—	Začeti izvajati obveznosti v okviru Pogodbe o Energetski skupnosti.

—	Okrepiti upravno zmogljivost v vseh energetskih sektorjih.

Obdavčevanje

—	Povečati upravno zmogljivost za izvajanje davčne zakonodaje in za boj proti davčnim utajam.

—	Sprejeti strukturne ukrepe za nujno reformo politike nadzora in izboljšati nadzorne zmogljivosti.

—	Razviti revizijsko strategijo in ustrezne sisteme informacijske tehnologije.

—	Spremeniti način obdavčevanja tobačnih proizvodov, da se odpravi obstoječa diskriminacija med domačimi in uvoženimi proizvodi.

—	Spoštovati načela kodeksa ravnanja za obdavčitev ustvarjenega dohodka ter zagotavljati skladnost novih davčnih ukrepov s temi načeli.

Statistika

—

Okrepiti zmogljivost državnega statističnega urada, s čimer se omogoči pravočasno izvajanje popisa na področju kmetijstva in popisa podjetij ter neprekinjen razvoj državnih računov in njihove statistike. Okrepiti zbiranje in obdelavo kmetijskih statističnih podatkov v skladu s standardi in metodologijo EU.

—	Spremeniti zakon o državni statistiki in ga v celoti uskladiti s standardi EU ter izoblikovati ustrezne pogoje za izvajanje pravnega reda Evropskih skupnosti na področju statistike.

Podjetniška in industrijska politika

—	Nadaljevati izvajanje Evropske listine za mala podjetja. Uvesti sistem potrdil za usposabljanje in svetovalne storitve. Raziskati možnosti davčnih spodbud za zagon malih podjetij. Izboljšati poti podpiranja in zastopanja malih in srednjih podjetij (MSP).

—	Uvesti sistematično presojo vpliva novih predpisov na podjetništvo.

—	Zagotoviti ustanovitev in profesionalno, neodvisno upravljanje jamstvenega sklada.

—	Zagotoviti učinkovito izvajanje zakonodaje o digitalnih podpisih.

Regionalna politika in usklajevanje strukturnih instrumentov

—	Razviti celovito in skladno strategijo ter osnutek zakona na področju regionalnega razvoja.

—	Opredeliti partnerske strukture za zagotavljanje tesnega sodelovanja med pomembnimi interesnimi skupinami na nacionalni in regionalni ravni.

Pravica, svoboda in varnost

—	Sprejeti in izvajati zakon o nadzoru državne meje, vključno z določbami strategije celostnega upravljanja meja, ter zakon o tujcih. Izvajati akcijski načrt celostnega upravljanja meja. Pripraviti priročnike v skladu s Schengenskim priročnikom, ki se bodo uporabljali na vseh mejnih prehodih.

—

Razviti osrednje zbirke podatkov za upravljanje meja in zagotoviti njihovo povezanost. Nadgraditi opremo za analizo dokumentov in varovanje meje. Uvesti kakovostne potne in osebne listine. Zagotoviti dodatno usposabljanje uslužbencev, premeščenih z obrambnega ministrstva, v okviru večletnega programa usposabljanja.

—	Nadaljevati izvajanje akcijskega načrta za reformo policije. Zagotoviti ustrezno financiranje in usposabljanje. Krepiti usklajevanje in sodelovanje policijskimi organi kot takimi ter med policijo in drugimi organi odkrivanja in pregona.

—	Razviti in izvajati celovito strategijo kadrovanja in usposabljanja za policijo. Nadgraditi opremo, zlasti na specializiranih področjih preiskav.

—	Prizadevati si za izvajanje sklopa akcijskih ukrepov za boj proti organiziranemu kriminalu. Oblikovati celosten medagencijski sistem obveščanja za boj proti organiziranemu kriminalu, vključno s trgovino z ljudmi, orožjem in drogami.

—

Razviti nacionalno strategijo o drogah v skladu s Strategijo EU na področju drog 2005–2012 in dobro strukturirano enoto, specializirano za tajne policijske naloge, ter zagotoviti usposabljanje o policijskem ukrepanju na podlagi obveščanja. Zagotoviti zadostne vire za zaščito prič. Okrepiti zmogljivosti za preiskovanje računalniškega kriminala.

Okolje

—	Izboljšati izvajanje zakonodaje in spremljanje stanja okolja.

—	Okrepiti inšpektorat za okolje in druge izvršilne organe. Doseči verodostojno bilanco izvrševanja. Zagotoviti, da se denarne in druge kazni učinkovito uporabljajo in delujejo odvračilno.

—	Krepiti upravne zmogljivosti na nacionalni in lokalni ravni ter začeti pripravo strateških načrtov, vključno s finančno strategijo.

—	Razviti strategijo vlaganja v okolje na podlagi ocen stroškov prilagajanja.

Carinska unija

—	Prilagoditi raven splošnih dajatev za carinsko evidentiranje pravnemu redu Evropskih skupnosti. Odpraviti posebno dajatev 100 EUR za vsako vlogo za določitev tarifnih kvot, saj je v nasprotju s pravnim redom Evropskih skupnosti in krši določbe stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.

—	Povečati upravne zmogljivosti za izvajanje carinske zakonodaje in za boj proti čezmejnemu kriminalu.

—	Sprejeti vse nujne ukrepe za ustrezno izvajanje pravil o poreklu blaga.

—	Še bolj približati zakonodajo in postopke pravnemu redu Evropskih skupnosti, zlasti na področju tranzita, poenostavljenih postopkov in tarifnih kvot.

Zunanji odnosi

—	Prizadevati si za prihodnji regionalni sporazum o prosti trgovini v jugovzhodni Evropi.

Finančni nadzor

—	Sprejeti in izvajati dosledno zakonodajo na celotnem področju notranjega nadzora, ki zajema vse pomembne vidike upravne odgovornosti, neodvisno notranjo revizijo, centralno usklajevanje ter preprečevanje goljufij.

—	Razviti strategijo ali politiko notranjega nadzora javnih financ kot osnovo za izvajanje srednjeročnih prednostnih nalog na področju notranjega nadzora javnih financ.

—	Dokončati ustanavljanje neodvisnih notranjih revizijskih enot v osrednjih državnih ustanovah in ustanoviti takšne enote na občinski ravni. Okrepiti usklajevalno vlogo ministrstva za finance. Zagotoviti ustrezno osebje, usposabljanje in opremo.

—	Ustanoviti usklajevalno enoto za finančno upravljanje in nadzor na ministrstvu za finance.

—	Razviti učinkovite sisteme upravljanja, spremljanja, nadzora in revizije, potrebne za izvajanje programov v okviru predpristopnih instrumentov EU pod pogojem decentraliziranega izvajanja.

—	Okrepiti operativno in finančno neodvisnost državnega računskega sodišča ter zagotoviti ukrepanje na podlagi ugotovitev iz njegovih poročil.

3.2. SREDNJEROČNE PREDNOSTNE NALOGE

Politična merila

Demokracija in pravna država

Javna uprava

—	Nadalje razvijati upravne zmogljivosti za izvajanje stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.

—	Nadalje spodbujati aktivno udeležbo civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, v postopku sprejemanja odločitev.

Pravosodni sistem

—	Dokončati izvedbo strategije in akcijskega načrta za reformo pravosodja. Zagotoviti neodvisnost in učinkovitost pravosodja.

—	Doseči oprijemljive rezultate pri izboljševanju delovanja pravosodja, s povečanjem števila rešenih primerov v civilnih postopkih.

—	Nadalje razvijati akademijo za usposabljanje sodnikov in tožilcev.

—	Nadalje razvijati zmogljivost pravosodja za obravnavanje organiziranega in gospodarskega kriminala.

—	Zagotoviti ustrezno opremo in računalniško podporo sodišč.

Protikorupcijska politika

—	Nadalje izvajati strategijo boja proti korupciji ter okrepiti pobude za ozaveščanje v upravi in širši javnosti. Zagotoviti učinkovito izvajanje ukrepov in zakonodaje za boj proti korupciji.

—	Razviti metodologijo in izvajati sistem za zbiranje in izmenjavo obveščevalnih podatkov ter za skupen dostop do zbirk podatkov.

Ohridski okvirni sporazum

—	Dokončati proces decentralizacije in še naprej izvajati strategijo za pravično zastopanost manjšin v javni upravi in javnih podjetjih.

Človekove pravice in zaščita manjšin

—	Nadalje spodbujati spoštovanje človekovih pravic v organih odkrivanja in pregona ter v priporih in zaporih.

Gospodarska merila

—	Dodatno izboljšati poslovno okolje. Zlasti dokončati vpis vseh zemljišč in nepremičnin ter v zvezi s tem izpopolniti kataster. Zagotoviti izvajanje upniških pravic v preglednem zakonodajnem okviru. Nadalje izboljšati pogoje za vlagatelje.

—	Izboljšati kakovost uprave, ob tem pa ohraniti zdrave javne finance.

—	Sprejeti ukrepe za vključitev sive ekonomije v formalno urejeno gospodarstvo, zlasti za celovito vključitev zaposlenih v sistem socialne varnosti in odpravo nepoštene konkurence s strani neregistriranih podjetij.

—	Spodbujati strukturne spremembe in diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti, da bi bolje izkoristili sorazmerne prednosti države.

—	Prizadevati si za regionalno gospodarsko povezovanje. Posodobiti prometno in komunikacijsko infrastrukturo. Okrepiti trgovinsko povezovanje države z regijo.

—	Zmanjšati razmeroma visok delež neproduktivnih izdatkov, hkrati pa povečati financiranje izobraževanja, infrastrukture ter raziskav in razvoja.

—	Posodobiti izobraževalni sistem. Prilagoditi kakovost izobraževalnega sistema evropskim standardom. Posodobiti učne načrte v srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju. Pospeševati prizadevanja za ustanovitev sodobnega sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

—	Povečati upravne zmogljivosti v zvezi s pobiranjem davkov in nadzorom nad odhodki. Zvišati standarde notranjega nadzora in revizije.

Sposobnost za prevzemanje obveznosti članstva

Prosti pretok blaga

—	Pospešiti prizadevanja za polnopravno članstvo v Evropskem odboru za standardizacijo, Evropskem odboru za standardizacijo v elektrotehniki in Evropskem inštitutu za telekomunikacijske standarde. Zagotoviti ustrezno raven zaposlenih na Inštitutu za standardizacijo.

—	Okrepiti upravne zmogljivosti, potrebne za učinkovit nadzor trga.

—	V zakonodajo uvesti klavzule o vzajemnem priznavanju.

Prosto gibanje delavcev

—	Razviti zadostne upravne zmogljivosti za izvajanje pravil Skupnosti o usklajevanju shem socialne varnosti.

Pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev

—	Sprejeti zakonodajo za priznavanje tujih poklicnih kvalifikacij ter oblikovanje upravnih struktur in postopkov za ta namen.

—	Sprejeti poštno politiko na podlagi poštnih direktiv, vključno z ustanovitvijo neodvisnega nacionalnega regulativnega organa na področju poštnih storitev.

Pravo družb

—	Zagotoviti visoke standarde revizijskega poklica.

Konkurenca

—	Nadalje izboljšati bilanco izvrševanja na protimonopolnem področju ter pri nadzoru nad državnimi pomočmi.

Informacijska družba in mediji

—	Prenesti in uveljaviti okvir EU za informacijsko družbo in medije.

—	Sprejeti zakonodajo o elektronskem trgovanju in storitvah s pogojnim dostopom.

—	Nadaljevati prilagajanje Evropski konvenciji o čezmejni televiziji in Direktivi o televiziji brez meja.

—	Dodatno okrepiti upravne zmogljivosti regulativnih organov.

Kmetijstvo in razvoj podeželja

—	Razviti splošno strategijo o razvoju podeželja.

—	Povečati zmogljivost kmetijske uprave ter dokončati priprave na izvajanje in praktično uporabo mehanizmov upravljanja skupne kmetijske politike, zlasti integriranega administrativnega in kontrolnega sistema in plačilne agencije. Zagotoviti delujoč identifikacijski sistem parcel.

—	Vzpostaviti register vinogradov in ga usposobiti za uporabo.

Varnost živil, veterinarska in fitosanitarna politika

—	Nadalje prilagajati zakonodajo pravnemu redu Evropskih skupnosti v zvezi s prenosljivo spongiformno encefalopatijo in živalskimi stranskimi proizvodi, izvajati in nadzirati njeno izvajanje ter vzpostaviti ustrezen sistem zbiranja in obdelave.

—	Vzpostaviti organ za zdravstveno varstvo rastlin s primernim osebjem in zagotoviti ustrezne laboratorijske zmogljivosti za fitosanitarne storitve. Nadalje prilagajati fitosanitarno zakonodajo pravnemu redu Evropskih skupnosti.

Prometna politika

—

Nadaljevati prizadevanja za dokončanje prilagajanja zakonodaje o cestnem prometu pravnemu redu Evropskih skupnosti. Nadaljevati prilagajanje železniškemu pravnemu redu Evropskih skupnosti (prvi in drugi železniški paket ter interoperabilnost). Doseči popolno prilagoditev letalske zakonodaje. Zagotoviti odločno izvajanje ustrezne zakonodaje.

—	Nadalje izvajati Memorandum o soglasju o jedru regionalne prometne mreže v jugovzhodni Evropi.

Energetika

—	Nadaljevati izvajanje zahtev Pogodbe o energetski skupnosti.

—	Prizadevati se za prilagoditev pravnemu redu Evropskih skupnosti o jedrski energiji in okrepiti upravne zmogljivosti sektorja.

Obdavčevanje

—	V celoti uskladiti davčno zakonodajo s pravnim redom Evropskih skupnosti, vključno z novo zakonodajo (na primer energetsko direktivo).

—	Nadaljevati reformo davčne uprave in zagotoviti njeno pravilno delovanje.

—	Nadaljevati prizadevanja za povezanost z računalniškimi sistemi EU.

—

Izboljšati preglednost in izmenjavo informacij z državami članicami EU za olajšanje izvajanja ukrepov za preprečevanje izogibanja plačevanju davkov ali njihove utaje. V povezavi s tem bi lahko izmenjava informacij z državami članicami EU temeljila na vzorčnem sporazumu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za izmenjavo informacij.

Statistika

—	Opredeliti statistične regije, ki so skladne z NUTS, in začeti izdelavo regionalnih statistik.

—	Oblikovati register kmetijskih gospodarstev na podlagi popisa na področju kmetijstva in odpraviti obstoječe vrzeli v kmetijski statistiki.

—	Nadalje razvijati makroekonomsko in socialno statistiko.

—	Razviti zanesljive poslovne statistike na podlagi statističnega poslovnega registra in popisa podjetij.

Socialna politika in zaposlovanje

—	Nadaljevati prilagajanje zakonodaji EU na področju poklicnega zdravja in varnosti, delovnega prava in protidiskriminacije ter okrepiti ustrezne upravne strukture.

—	Kadrovsko in materialno okrepiti inšpektorat za delo ter mu omogočiti izvajanje učinkovitih in odvračilnih sankcij.

—	Razviti in izvajati celovito zaposlitveno strategijo, ki vključuje vse ustrezne interesne skupine, s ciljem poznejšega sodelovanja v evropski strategiji zaposlovanja, ob hkratni krepitvi ustreznih zmogljivosti za analizo, izvajanje in vrednotenje.

Podjetniška in industrijska politika

—	Opredeliti in izvajati industrijsko strategijo, ki vodi v rast in inovacije.

—	Nadalje razvijati podporne mehanizme za MSP ter izboljšati dostop MSP do finančnih storitev.

Regionalna politika in usklajevanje strukturnih instrumentov

—	Zagotoviti jasno razdelitev pristojnosti in učinkovito usklajevanje med ministrstvi za oblikovanje celovite in usklajene strategije regionalnega razvoja.

—	Vzpostaviti partnerske strukture za zagotavljanje tesnega sodelovanja med pomembnimi interesnimi skupinami na nacionalni in regionalni ravni. Vključiti socialno-ekonomske in druge partnerje.

—	Zagotoviti, da imenovani upravljalni in plačilni organi postopoma povečujejo svoje zmogljivosti.

—	Načrtovati in izvajati nacionalne in regionalne razvojne načrte.

—	Okrepiti postopke za finančno upravljanje in nadzor ter vzpostaviti ustrezen sistem nadzora in ocenjevanja.

—	Ustanoviti nacionalno agencijo za regionalni razvoj.

—	Razviti zmogljivosti za pripravo in upravljanje projektov v skladu s strukturnimi skladi in kohezijskim skladom, tako na osrednji ravni kot na ravni NUTS III.

Pravica, svoboda in varnost

—	Dokončati izvedbo celovite strategije upravljanja mej.

—	Dokončati izvedbo akcijskega načrta za reformo policije. Nadalje posodabljati opremo in spodbujati usposabljanje. Nadalje razviti sistem upravljanja človeških virov.

—	Nadalje razviti celosten sistem za policijsko ukrepanje na podlagi obveščanja. Okrepiti posebne preiskovalne zmogljivosti v boju proti organiziranemu kriminalu, vključno s trgovino z ljudmi, orožjem in mamili.

—

Izvajati azilne postopke, ki so povsem v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi, vključno z reformiranim sistemom za pritožbe. Okrepiti upravne zmogljivosti s sprejetjem strateškega načrta za upravne strukture ter smernic za obdelavo primerov azila. Okrepiti upravljanje in podporo postopkov. Okrepiti zmogljivost sprejema in razviti osrednjo zbirko podatkov za vse tujce, ki zajema azil, migracijo in vizume.

—	Razviti in izvajati migracijsko politiko, vključno z aktivno politiko vračanja, ki je v skladu s standardi EU in je učinkovita pri boju proti ilegalni migraciji in sekundarnim migracijskim tokovom.

Znanost in raziskave

—	Začeti načrtovati in uporabljati celostno politiko na področju raziskav.

—	Okrepiti zmogljivosti raziskovalne dejavnosti in tehnološkega razvoja za uspešno sodelovanje v okvirnih programih Skupnosti.

Okolje

—	Vključiti zahteve za varstvo okolja v druge sektorske politike, zlasti z razvojem ocen vpliva na okolje.

—	Povečati naložbe v okoljsko infrastrukturo s posebnim poudarkom na zbiranju in obdelavi odpadnih voda, oskrbi s pitno vodo, ukrepom proti onesnaževanju zraka in ukrepom glede ravnanja z odpadki.

Varstvo potrošnikov in zdravja

—	Nadaljevati prilagajanje pravnemu redu Evropskih skupnosti glede ukrepov, povezanih z varnostjo.

Carinska unija

—	V celoti uskladiti carinsko zakonodajo in postopke z zakonodajo in standardi EU ter celovito izvajati te postopke na celotnem ozemlju.

—	Nadalje krepiti carinsko upravo in zagotavljati njeno pravilno delovanje z namenom izpolnjevanja standardov EU. Dokončati izvedbo strateškega načrta 2004–2008.

—	Nadaljevati priprave za zagotovitev povezanosti z računalniškimi sistemi EU.

Zunanja, varnostna in obrambna politika

—	Zagotoviti, da se v celoti upoštevajo „vodilna načela EU o dogovoru med podpisnicami Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in Združenimi državami Amerike v zvezi s pogoji s predajo oseb Sodišču“, sprejeta 30. septembra 2002.

Finančni nadzor

—

Razviti in izvajati načela decentralizirane upravne odgovornosti in funkcionalno neodvisno notranjo revizijo v skladu z mednarodno sprejetimi standardi ter najboljšo prakso EU, slediti modelu notranjega nadzora javnih financ (PIFC) EU prek usklajene zakonodaje in primerne institucionalne zmogljivosti. Zagotoviti, da postopek za doseganje tega vodi ministrstvo za finance v vlogi povezovalca in usklajevalca.

—	Nadalje krepiti izvedbeno in funkcionalno usposobljenost ter finančno neodvisnost računskega sodišča.

—	Razvijati postopke in upravno usposobljenost za učinkovito zaščito finančnih interesov ES.

4. NAČRTOVANJE

Skupnost bo državam Zahodnega Balkana nudila svojo pomoč v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa znotraj obstoječih finančnih instrumentov, zlasti Uredbe Sveta (ES) št. 2666/2000 z dne 5. decembra 2000 o pomoči Albaniji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Zvezni republiki Jugoslaviji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (1). Zato ta sklep nima finančnih posledic. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ima lahko dostop tudi do sredstev iz večdržavnih in horizontalnih programov.

5. POGOJENOST POMOČI

Pogoj za pomoč Skupnosti v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa državam Zahodnega Balkana je nadaljnji napredek pri izpolnjevanju kopenhagenskih kriterijev, kakor tudi napredek pri izpolnjevanju posebnih prednostnih nalog iz tega evropskega partnerstva. Nespoštovanje omenjenih pogojev bi lahko pripeljalo do odločitve Sveta, da na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 2666/2000 sprejme ustrezne ukrepe. Pogoj za pomoč Skupnosti je tudi izpolnjevanje zahtev, ki jih je opredelil Svet v sklepih z dne 29. aprila 1997 in 21–22. junija 1999, prejemnik pa se mora zlasti zavezati, da bo izvajal demokratične, gospodarske in institucionalne reforme.

6. SPREMLJANJE

Izvajanje evropskega partnerstva se preverja z mehanizmi, vzpostavljenimi v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, predvsem z letnimi poročili Komisije.

(1) UL L 306, 7.12.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2005 (UL L 344, 27.12.2005, str. 23).