7.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 55/45

(1)

Svet je 14. februarja 2006 proučil dopolnitev konvergenčnega programa Slovenije, ki obravnava obdobje 2005–2008.

(2)

Po prehodni recesiji v začetku devetdesetih let se je v slovensko gospodarstvo v celoti povrnila krepka rast BDP, ki je v zadnjem desetletju dosegala povprečno skoraj 4 %. Inflacijski pritiski so bili do konca leta 2005 omejeni in rast potrošniških cen se je približala povprečju EU. Javnofinančni saldo se je leta 1997 poslabšal in je od takrat negativen; primanjkljaji v obdobju 2000–2004 so na podlagi ESA95 znašali povprečno 3 % BDP.

(3)

Svet je v svojem mnenju z dne 8. marca 2005 o prejšnji dopolnitvi konvergenčnega programa Slovenije, ki obravnava obdobje 2004–2007, pozval Slovenijo, da (i) izkoristi vse priložnosti za pospešeno zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja in (ii) izvede dodatne ukrepe za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, vključno z reformo pokojninskega sistema in sistema zdravstvenega varstva.

(4)

Kar zadeva izvrševanje proračuna v letu 2005, je bil javnofinančni primanjkljaj za leto 2005 v napovedi služb Komisije iz jeseni 2005 ocenjen na 1,7 % BDP, pri čemer je bil cilj prejšnje dopolnitve konvergenčnega programa 2,1 % BDP. Ta začasni rezultat je boljši od pričakovanega zaradi boljšega pobiranja prihodkov in nižjih javnofinančnih odhodkov za neto 0,5 % BDP.

(5)

Dopolnitev programa na splošno upošteva vzorčno strukturo in zahteve po predložitvi podatkov za programe stabilnosti in konvergenčne programe, opredeljene v novem kodeksu ravnanja (2).

(6)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da se bo realni BDP stalno povečeval pri okoli 4 % po letu 2005. Zdi se, da ta scenarij, ocenjen na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov, temelji na uresničljivih predpostavkah o rasti. Konjunkturni pogoji se bodo verjetno postopoma izboljšali; negativna proizvodna vrzel, ki je bila za leto 2005 ocenjena na 1 % BDP, naj bi se zaprla do konca obdobja. Projekcije v programu glede inflacije so videti realistične. Program navaja sveženj obsežnih socialno-ekonomskih reform za povečanje konkurenčnosti slovenske industrije, katerih način uporabe in izvajanje bosta določena v teku leta 2006. Vendar pa projekcije dosledno sledijo pristopu nespremenjene politike.

(7)

Cilj dopolnitve programa je ustvarjanje pogojev za uspešno vključitev v EMU in istočasno dohajanje ravni povprečnih dohodkov EU. Proračunska strategija je usmerjena v ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja precej pod 3 % BDP in njen cilj je doseganje srednjeročnega cilja za proračunski položaj, kakor je predviden v Paktu stabilnosti in rasti, do leta 2008. V programu so najavljeni ukrepi davčne reforme, zaradi katerih naj bi delež prihodkov v odstotku BDP padel za 1,8 %, in ukrepi na strani odhodkov, s pomočjo katerih naj bi se delež odhodkov zmanjšal za 2,5 % BDP. V programu je predvideno, da bo konsolidacija potekala predvsem proti koncu programskega obdobja. Pričakuje se, da bo v začetku programskega obdobja javnofinančni primanjkljaj ostajal pri 1,7 % BDP in se potem počasi zmanjšal na 1,4 % BDP v letu 2007 ter nadalje na 1,0 % BDP v letu 2008. V primerjavi s prejšnjim programom nova dopolnitev za eno leto odlaga cilj doseganja primanjkljaja v višini 1 % BDP v okviru spremenjene usmeritve proračunske politike in na splošno nespremenjenega makroekonomskega scenarija.

(8)

Načrtuje se, da se bo v programskem obdobju strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), izračunan na podlagi skupno dogovorjene metodologije, izboljšal za okoli 0,25 % BDP. Program določa srednjeročni cilj za proračunski položaj v obliki strukturnega primanjkljaja v višini 1 % BDP in namerava doseči ta položaj do leta 2008. Ker srednjeročni cilj programa presega najnižje merilo (primanjkljaj, ocenjen v višini skoraj 2 % BDP), bi moral pri doseganju izpolniti cilj zagotovitve varnostne rezerve v primeru pojava čezmernega primanjkljaja. Srednjeročni cilj programa je v razponu, ki je za države članice euroobmočja in MDT II naveden v Paktu stabilnosti in rasti ter kodeksu ravnanja, in v zadostni meri izraža delež dolga in dolgoročno povprečno rast potencialnega proizvoda.

(9)

Tveganja za proračunske projekcije v programu so na splošno videti uravnotežena. Po eni strani je Slovenija v zadnjih letih redno dosegala proračunske rezultate, ki so boljši od predvidenih in ki jih podpira tudi učinkovit proračunski mehanizem za omejevanje javnofinančnih odhodkov v primeru nepričakovanega primanjkljaja prihodkov. Poleg tega se lahko predpostavke o rasti uresničijo bolje od predvidenega, če se strukturne reforme izvedejo pravočasno. Vendar pa je lahko doseganje ciljev oteženo zaradi potreba po strogem izvajanju politike za zmanjšanje javnofinančne porabe, da bi se nadomestila izguba prihodkov zaradi davčne reforme, in nedavni sklep o spremembi indeksacije pokojnin. Zlasti visok delež obveznih odhodkov je zakoreninjen v togem ureditvenem okviru, o katerem je še vedno treba najprej doseči politično soglasje, da bi se lahko prestrukturiral v prožnejšo obliko.

(10)

Glede na to oceno tveganja se zdi, da proračunska naravnanost v programu zagotavlja dovolj varnostne rezerve, da se prepreči prekoračitev praga primanjkljaja v višini 3 % BDP ob običajnih makroekonomskih nihanjih skozi vse programsko obdobje. Poleg tega se zdi ta strategija zadostna za zagotovitev, da bo srednjeročni cilj programa dosežen leta 2008, kakor je načrtovano. Ker je strukturni primanjkljaj leta 2005 blizu srednjeročnega cilja, je ritem prilagoditve za doseganje srednjeročnega cilja programa počasnejši od letnega izboljšanja strukturnega salda 0,5 % BDP, ki je merilo (višje v obdobju ugodnih gospodarskih razmer), določeno v Paktu stabilnosti in rasti. Z zmerno prilagoditvijo v letu 2006 bi se proračun uskladil s srednjeročnim ciljem.

(11)

Ocenjuje se, da je bruto javni dolg v letu 2005 dosegel 29,0 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Program predvideva v naslednjih dveh letih rahlo povečanje deleža dolga, ki naj bi dosegel najvišjo vrednost leta 2007, in sicer 29,8 % BDP. Dolg naj bi do leta 2008 padel na 29,4 % BDP.

(12)

Videti je, da je Slovenija na podlagi predvidenih proračunskih stroškov zaradi staranja prebivalstva izpostavljena visokemu tveganju glede vzdržnosti javnih financ (3). Razmeroma nizek delež dolga bo prispeval k omejitvi proračunskega vpliva staranja prebivalstva. Vendar se bo Slovenija še vedno spopadala z zelo močnim povišanjem javnofinančnih odhodkov. Čeprav je pokojninska reforma iz leta 1999 znatno ublažila prihodnje povišanje odhodkov, so se njeni učinki delno izravnali s spremenjenim pravilom o uskladitvi. V programu se priznava, da se bodo nadaljnje spremembe pokojninskih sistemov na neki točki izkazale kot potrebne za omejitev prihodnjega povišanja javnofinančnih odhodkov in zmanjšanje tveganja za dolgoročno vzdržnost. Če ne bodo sprejeti nobeni nadaljnji ukrepi za ublažitev pritiskov odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, bo ogrožena dolgoročna vzdržnost javnih financ. Pazljivo načrtovanje in pravočasno sprejetje ukrepov je v zvezi s tem ključnega pomena.

(13)

Ukrepi, predvideni na področju javnih financ, so na splošno skladni s širšimi smernicami ekonomskih politik, ki jih vsebujejo integrirane smernice za obdobje 2005–2008. Vendar dolgoročna vzdržnost javnih financ ni izrecno opredeljena kot prednostna naloga politike. Ukrepi ostajajo nejasno opredeljeni in ne omogočajo ocene dolgoročne izvedljivosti strategije.

(14)

V nacionalnem programu reform Slovenije, predloženem 28. oktobra 2005 v okviru prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta, je kot ključna prednostna naloga opredeljeno sprejetje eura v letu 2007. Dopolnitev konvergenčnega programa je usmerjena v ustvarjanje pogojev za uspešno vključitev v EMU, vključno z izboljšanjem kakovosti javnih financ, in je tesno povezana z obsežnim seznamom ukrepov politike iz nacionalnega programa reform. Vendar ker je več ukrepov še najprej v veliki meri neopredeljenih, v proračunskih projekcijah konvergenčnega programa niso vključene proračunske posledice ukrepov, opisanih v nacionalnem programu reform.

i)

hitreje napredovala pri doseganju srednjeročnega cilja programa, zlasti z izvajanjem ukrepov, na katerih temelji načrtovano zmanjšanje deleža odhodkov, in z osredotočenjem prizadevanja za prilagoditev na prvi del programskega obdobja;

ii)

sprejela ukrepe, da bi izboljšala dolgoročno vzdržnost javnih financ, zlasti v zvezi s pokojninskim sistemom.