(1)

29. januarja 2005 je Komisija z Uredbo (ES) št. 145/2005 dne 28. januarja 2005 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz barijevega karbonata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (2) („začasna uredba“) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz barijevega karbonata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) v Skupnost.

(2)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta uvedba začasnih protidampinških ukrepov, je več zainteresiranih strank v pisni obliki predložilo svoja stališča glede začasnih ugotovitev. Nobena stranka ni zaprosila za zaslišanje.

(3)

Komisija je nadaljevala iskanje in preverjanje vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih podjetij:

(4)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti uvedbo dokončne protidampinške dajatve na uvoz barijevega karbonata s poreklom iz LRK in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov je bil strankam dan tudi rok za predložitev stališč.

(5)

Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(6)

Ker Komisija ni prejela novih pripomb v zvezi z „zadevnim izdelkom“ in „podobnim izdelkom“, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 11 in 12 začasne uredbe.

(7)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se glede TGO potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 13 do 23 začasne uredbe.

(8)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo ugotovitve glede individualne obravnave iz uvodnih izjav 24 do 29 začasne uredbe.

(9)

Za enega proizvajalca izvoznika se je pri ugotavljanju, ali je bila domača prodaja opravljena v običajnem poteku trgovine in tudi pri konstruiranju normalne vrednosti nekaterih vrst zadevnega izdelka, pri izračunu začasne stopnje dampinga uporabil nepravilen znesek stroškov financiranja. Zato so bili za izračun dokončne stopnje dampinga narejeni potrebni popravki.

(10)

Pri drugem proizvajalcu izvozniku se je prodajna vrednost odpadkov začasno odbila od proizvodnih stroškov. Po pregledu ustreznih podatkov pa ni bilo jasno, ali je bilo znesek sploh upravičeno odšteti od stroškov proizvodnje kot vrednost odpadkov. Glede na to in na podlagi razpoložljivih podatkov se je izkazalo, da imajo „odpadki“ dejansko znatno ločeno tržno vrednost. Ker evidence niso bile vodene, prave višine obravnavanega zneska ni bilo mogoče določiti. Poleg tega je družba tudi v primerih, kadar bi bilo ta znesek treba odšteti, pripisala celotni znesek zadevnemu izdelku, čeprav je šlo tudi za druge izdelke, ki jih proizvaja ta družba. Zato je bil odbitek za odpadke v okviru dokončne preiskave razveljavljen. Za istega izvoznika se je vrednost stranskega proizvoda prilagodila.

(11)

Zadevni proizvajalec izvoznik je ugovarjal in trdil, da odpadke v obliki žlindre in apna odstranjujejo v sodelovanju s sosednjo tovarno, kar znižuje skupne stroške. Opozarja se, da je navedeni proizvajalec v svojem odgovoru na vprašalnik tudi izrazil stališče, da se mora ta prodaja šteti kot prodaja „stranskega proizvoda“. V zvezi s tem se ponovno opozarja, da količine prodanega zadevnega izdelka med preiskavo ni bilo mogoče ugotoviti. Poleg tega je preiskava razkrila, da je prodaja sosednji tovarni zajemala samo stranski proizvod H2S. V tem smislu se je štelo, da je bil predložen nasprotujoč si podatek, ki ga po dokončnem razkritju ni bilo mogoče razjasniti. Nadalje je ta isti proizvajalec trdil, da bi morala biti vrednost stranskega proizvoda H2S, odšteta od stroškov proizvodnje, višja. Vendar so med preiskavo zbrani dokazi pokazali, da je bila ta trditev pretirana, zato je bilo treba zavrniti.

(12)

Glede na to, da ni bilo dodatnih pripomb, se razen popravkov, določenih v uvodnih izjavah 9 in 10 te uredbe, potrdijo ugotovitve glede normalne vrednosti iz uvodnih izjav 43 do 59 začasne uredbe.

(13)

Eno združenje uporabnikov je nasprotovalo uporabi Združenih držav Amerike („ZDA“) kot primerljive države v smislu uvodne izjave 12 začasne uredbe. Ta zainteresirana stranka ni utemeljila svojega ugovora ali predložila kakršnih koli dokazil, ampak se je na splošno sklicevala na domnevno pomanjkanje konkurence na trgu ZDA zaradi tam veljavnih protidampinških ukrepov. Vendar se opozarja, da se je v okviru začasne določitve proučila raven konkurence na domačem trgu ZDA. Kot je omenjeno v uvodni izjavi 37 začasne uredbe, je bilo ugotovljeno, da je raven konkurence na notranjem trgu ZDA v resnici zadostna.

(14)

En nepovezan uvoznik je nasprotoval uporabi ZDA kot primerljive države, ker je proizvajalec v ZDA, katerega podatki so se uporabili za določitev normalne vrednosti, povezan s proizvajalcem Skupnosti. Treba je opozoriti, da med obdobjem preiskave („OP“) ni bilo nobene takšne povezave. Poleg tega ta uvoznik ni predložil nobenih informacij ali dokazov o tem, da je ta povezava, ki je bila vzpostavljena šele po OP, vplivala na domače stroške in cene v ZDA med OP. Argument tega nepovezanega uvoznika je bilo zato treba zavrniti.

(15)

Glede na zgoraj navedeno se potrdi izbira ZDA kot primerljive države.

(16)

Ker ni bilo pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodne izjave 60 začasne uredbe glede določanja izvozne cene.

(17)

Proizvajalci izvozniki so opozorili, da so se pri izračunu začasne stopnje dampinga od transakcij izvozne prodaje na podlagi cen franko ladje (FOB) ali stroški in prevoznina (CFR) pomotoma odšteli stroški pomorskega prevoza in zavarovanja, medtem ko v prodajnih cenah teh transakcij ti stroški niso bili vključeni. Te izvozno-prodajne transakcije so bile ustrezno popravljene.

(18)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da en proizvajalec izvoznik ni prijavil provizije, plačane trgovcem za izvozno prodajo zadevnega izdelka Skupnosti. Izvozne cene so bile zato ustrezno popravljene.

(19)

Razen popravkov, določenih v uvodnih izjavah 9, 10 in 18 te uredbe, in glede na to, da ni bilo dodatnih pripomb, se potrdijo ugotovitve opisane v uvodnih izjavah 61 do 66 začasne uredbe glede primerjave normalne vrednosti in izvoznih cen.

(20)

Glede na zgoraj navedene popravke so končno določene stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Skupnosti, dajatev neplačana, naslednje:

(21)

Ker s tem v zvezi ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 72 do 74 začasne uredbe.

(22)

Po začasnem razkritju je en sodelujoči proizvajalec izvoznik večkrat ugovarjal, da industrija Skupnosti zaračunava višje cene zaradi višje reaktivnosti njenih izdelkov. Ta zahteva za prilagoditev cenam industrije Skupnosti zaradi razlik v reaktivnosti je bila začasno zavrnjena, kakor je navedeno v uvodni izjavi 80 začasne uredbe.

(23)

Čeprav ugovor s predložitvijo novih podatkov ni bil dovolj utemeljen, se je primer nadalje proučil, saj je proizvajalec izvoznik trdil, da se razlike v reaktivnosti, ki naj bi bila domnevno lastnost vseh stopenj barijevega karbonata, ne bi smele ocenjevati samo pri najbolj reaktivnih stopnjah, ki jih prodaja industrija Skupnosti, kot je bilo to prvotno storjeno.

(24)

Reaktivnost je lastnost barijevega karbonata, ki kot taka ni razvidna iz proizvodnih specifikacij proizvajalcev, temveč se lahko ugotovi na podlagi velikosti delcev in gostote zadevnega izdelka, zato je v različnih sektorjih končne uporabe običajen postopek, da izdelek ob dostavi testirajo in preverijo njegove lastnosti. Dejstvo, da končni uporabniki v sektorju kot je industrija opeke in ploščic, kjer je reaktivnost bistvenega pomena, povečujejo količino barijevega karbonata, ki bi ga običajno potrebovali za proizvodni proces, kadar uporabljajo izdelek, uvožen iz LRK, v nasprotju z izdelkom, nabavljenim pri industriji Skupnosti, kaže na to, da končni uporabniki pripisujejo višjo reaktivnost barijevemu karbonatu, ki ga proizvaja industrija Skupnosti. Poleg tega je nadaljnja analiza izdelkov, prodanih na trgu Skupnosti, pokazala, da je industrija Skupnosti poleg najbolj reaktivnih stopenj, ki predstavljajo 5 % njene prodaje v ES, kot je navedeno v uvodni izjavi 80 začasne uredbe, dejansko prodajala dodatne stopnje s precej visoko reaktivnostjo, katerih delež znaša dodatnih približno 20 % njene skupne prodaje v Skupnosti. V prodajni bilanci industrije Skupnosti se je upoštevala prodaja izdelkov z nižjimi stopnjami reaktivnosti. Zato je bilo sklenjeno, da je glede na te okoliščine in v nasprotju z uvodno izjavo 80 začasne uredbe, prilagoditev zaradi razlik v reaktivnosti upravičena.

(25)

Za namen analiziranja nelojalnega nižanja cen se je prodajna cena stopenj barijevega karbonata z visoko reaktivnostjo, ki jih proizvaja industrija Skupnosti, znižala za 14 %. Prilagoditev je temeljila na razliki v ceni med višjimi in nižjimi stopnjami, ki jih prodaja industrija Skupnosti. Primerjava je pokazala, da se je med OP zadevni izdelek s poreklom iz LRK v Skupnosti prodajal po cenah, ki so bile nižje od cen izdelkov industrije Skupnosti za 20 % do 26 %, izraženih v odstotkih slednjih.

(26)

Razen prilagoditev, določenih v uvodni izjavi 25 te uredbe, se glede na to, da ni bilo dodatnih pripomb, ugotovitve iz uvodnih izjav 75 do 81 začasne uredbe glede uvoza iz zadevne države, potrdijo.

(27)

Eden od sodelujočih izvoznikov je predložil ugovor, da gospodarski kazalniki, analizirani v uvodnih izjavah 84 do 94 začasne uredbe, niso izkazovali znatne škode. Vendar ni bil predložen nikakršen bistveno nov element ali dokaz, zaradi katerega bi bilo treba take kazalnike ponovno oceniti in posledično spremeniti končno oceno iz začasne preiskave.

(28)

Ta ugovor je bil po dokončnem razkritju ponovno vložen, zlasti v zvezi z gibanjem proizvodnje, izkoriščenostjo zmogljivosti, tržnim deležem, zalogami in zaposlovanjem. Kot je že bilo pojasnjeno v zgoraj navedenih uvodnih izjavah 84 do 88 začasne uredbe, so ti kazalniki izkazovali negativno gibanje, ki je prispevalo k poslabšanju stanja industrije Skupnosti. Tako je bil ugovor zavrnjen.

(29)

Zato se uvodni izjavi 82 do 97 osnovne uredbe v zvezi z razmerami industrije Skupnosti in sklep o škodi, potrdita.

(30)

Ker niso bile posredovane bistveno nove informacije ali argumenti, se uvodna izjava 100 začasne uredbe potrdi.

(31)

Eden od sodelujočih izvoznikov je večkrat ugovarjal, da bi škodo lahko povzročil tudi uvoz iz drugih tretjih držav, ki se je pred OP bistveno povečal, vključno zlasti z uvozom iz Indije in Brazilije. Indija se glede na zanemarljive količine uvoza ne more šteti kot pomemben vir nabave v obdobju analize med letoma 2000 in 2003. Tržni delež uvoza iz Indije je v OP dejansko znašal manj kot 1 %, prej pa ga tako rekoč ni bilo. Uvoz iz Brazilije pa je bil omejen, tako v primerjavi z uvozom iz LRK kot skupnim uvozom v celotnem obravnavanem obdobju. Zato se sklene, da uvoz iz teh dveh držav ni prekinil vzročne zveze, kakor je navedeno v uvodni izjavi 103 začasne uredbe.

(32)

En izvoznik in veliko uvoznikov ter uporabnikov je trdilo, da je industrija Skupnosti uživala prevladujoči položaj na trgu Skupnosti za barijev karbonat, kar naj bi ji omogočalo zviševanje cen v Skupnosti. Izvoznik je poudaril dejstvo, da je bila proti skupini, kateri pripada edini proizvajalec Skupnosti, v preteklosti uvedena preiskava zaradi zlorabe prevladujočega položaja.

(33)

Najprej je treba opozoriti, da je bil v obdobju med letoma 2000 in 2003 tržni delež industrije Skupnosti v povprečju 10 odstotnih točk višji od tržnega deleža kitajskih proizvajalcev izvoznikov, medtem ko je bil v OP primerljiv z deležem uvoza iz LRK. Glede na zmanjšanje njenega tržnega deleža v primerjavi z uvozom iz LRK in glede na enak tržni delež uvoza iz LRK v OP ni mogoče sklepati, da je industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju uživala prevladujoči položaj. Poleg tega nobena zainteresirana stranka ni predložila dokazov, ki bi utemeljevali zlorabo prevladujočega položaja industrije Skupnosti v zvezi s podobnim izdelkom. Celo v primerih, ko je neka družba na določenem trgu edini proizvajalec, se to dejstvo ne more šteti kot pokazatelj, da je tak proizvajalec zlorabljal svoj položaj na trgu z umetnim zviševanjem cen na takem trgu. Poleg tega, če naj bi industrija Skupnosti dejansko uživala prevladujoči položaj, ali ga celo zlorabljala, je težko razumeti, kako so se cene Skupnosti lahko znižale za 7 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 86 začasne uredbe, medtem ko so kitajski izvozniki svoj tržni delež tako znatno povečali. Poleg tega zgolj na podlagi izvedene preiskave, ki ne zajema podobnega izdelka, ali preiskav v preteklosti v zvezi z nekaterimi družbami iz skupine, kateri proizvajalec Skupnosti pripada, ni mogoče sklepati, da je zlorabil možni prevladujoči položaj. Trditev se zato zavrne.

(34)

V zvezi z informacijami, ki jih zajemata uvodni izjavi 110 in 111 začasne uredbe, je več uporabnikov in uvoznikov trdilo, da bi bili z uvedbo dokončnih ukrepov kaznovani izdelovalci opeke in ploščic, ki raje uporabljajo z vodo suspendiran barijev karbonat (tekoča zmes), izdelan iz barijevega karbonata, uvoženega iz LRK, kot pa barijev karbonat v prahu, ki ga dobavlja industrija Skupnosti. Te stranke so trdile, da industrija Skupnosti ne prodaja tekoče zmesi barijevega karbonata in noče dobavljati barijevega karbonata v prahu uvoznikom, ki proizvajajo njegovo tekočo zmes. V nasprotju s to trditvijo pa je bilo potrjeno, da industrija Skupnosti dobavlja barijev karbonat najmanj enemu uvozniku, ki iz njega izdeluje tekočo zmes. Zato v resnici obstaja alternativni vir dobave tekoče zmesi, ki se proizvaja iz barijevega karbonata industrije Skupnosti. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi (43) te uredbe, namen uvedbe protidampinških ukrepov nikakor ni preprečiti dostop do trga Skupnosti izdelkom iz LRK, temveč ponovno vzpostaviti pošteno konkurenco in ohraniti alternativne vire dobave v Skupnosti.

(35)

Glede na zgoraj navedeno in na to, da uporabniki in uvozniki niso predložili nobenih dokazov, ki bi utemeljili razloge za to, da dajejo v primerjavi s konkurenčnim izdelkom, ki ga proizvaja industrija Skupnosti, prednost tekoči zmesi barijevega karbonata, uvoženega iz LRK, se trditev zavrne.

(36)

Na podlagi zgoraj navedenega in drugih elementov, ki jih zajemata uvodni izjavi 98 do 111 začasne uredbe, se sklene, da je uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(37)

Dve združenji, ki predstavljata končne uporabnike, nekaj uvoznikov ter končnih uporabnikov samih je ponovno izrazilo glavno skrb, da bi uvedba kakršnih koli ukrepov zmanjšala splošno konkurenčnost na trgu Skupnosti za ta izdelek in povzročila neizogiben dvig cen, kar bi zmanjšalo njihovo raven konkurenčnosti. Te stranke niso predložile nobenih dodatnih dokazov, ki bi utemeljevali njihovo trditev.

(38)

Poleg tega je dvajset uporabnikov, ki se Komisiji niso javili pred uvedbo začasnih ukrepov, s peticijo nasprotovalo uvedbi dokončnih protidampinških dajatev. Tem strankam je bila dana možnost, da utemeljijo svoje zahtevke, vendar tega niso storile. Kljub temu se je njihove argumente natančneje proučilo s preverjanjem podatkov, ki so jih že pred uvedbo začasnih ukrepov predložili en sodelujoči uvoznik in dva sodelujoča uporabnika.

(39)

Po dodatnih preveritvenih obiskih v družbi, ki se ukvarja s keramično industrijo (frita), in družbi, ki se ukvarja z industrijo opeke in ploščic (po poročilu sodelujočih uporabnikov obe družbi skupaj predstavljata več kot 20 % uvoza barijevega karbonata iz LRK), je potrjeno, kot omenjeno v uvodni izjavi (127) začasne uredbe, da je delež barijevega karbonata v skupnih proizvodnih stroških uporabnikov v povprečju nižji od 8 %.

(40)

Zato je bilo v skladu z ugotovitvami iz uvodne izjave 128 začasne uredbe sklenjeno, da se glede na raven ukrepov in obstoj alternativnih virov dobave od izvoznikov, za katere dajatve ne bodo veljale, učinek kakršnega koli zvišanja cen podobnega izdelka za uporabnike zdi minimalen.

(41)

Po dokončnem razkritju so dve združenji uporabnikov in en proizvajalec izvoznik trdili, da bi bil možen učinek dokončnih ukrepov na uporabnike večji, kakor je bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 39 in 40 te uredbe. V zvezi s tem je treba omeniti, da ugotovitve temeljijo na preverjenih podatkih sodelujočih uporabnikov. Navedene trditve se nanašajo na podatke o družbah, ki niso sodelovale v preiskavi, in jih ni bilo moč preveriti. Zato je bila trditev zavrnjena.

(42)

Zgoraj omenjeni proizvajalec izvoznik je trdil, da ugotovitve temeljijo le na omejenem številu uporabnikov, ki ne predstavljajo celotnega trga. Ob tem je treba omeniti, da delež preverjenih uporabnikov tako v okviru začasne kot dokončne preiskave predstavlja več kot 90 % uvoza barijevega karbonata iz LRK, ki so ga v OP ustvarili sodelujoči uporabniki. Zato se šteje, da so ugotovitve ustrezne in trditev se zavrne.

(43)

Ponovno se opominja, da namen protidampinških ukrepov nikakor ni preprečiti izdelkom iz LRK dostop do trga Skupnosti, ampak prej ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje, ki so bili moteni zaradi nepoštenih trgovinskih praks. Tako bi ukrepi omogočili nadaljevanje dejavnosti edinega proizvajalca Skupnosti in spodbudili splošno konkurenčnost na trgu Skupnosti.

(44)

Ker s tem v zvezi ni bilo kakršnih koli bistveno novih podatkov ali argumentov, se uvodne izjave 114 do 132 začasne uredbe potrdijo.

(45)

Po razkritju začasnih ugotovitev je neki izvoznik trdil, da stopnja dobička v višini 7,2 %, ki naj bi pomenila dobiček, ki bi ga industrija Skupnosti lahko dosegla, če ne bi bilo škodljivega dampinga iz LRK, ni realna, saj naj bi bila zaradi domnevno prevladujočega položaja edinega proizvajalca Skupnosti njegova donosnost v preteklosti umetno visoka.

(46)

Kot je bilo že omenjeno v uvodni izjavi 33 te uredbe, dejstvo, da v določenem obdobju obstaja en sam proizvajalec Skupnosti, ne pomeni, da ima ta proizvajalec prevladujoči položaj na trgu in da to zlorablja, denimo z izkoriščanjem svojega položaja za doseganje neobičajno visokih stopenj dobička iz svoje dejavnosti. Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 135 začasne uredbe, se je stopnja dobička v višini 7,2 % izračunala kot tehtana povprečna stopnja dobička podobnega izdelka med leti 1996 do 1998. Upoštevale so se stopnje dobička industrije Skupnosti, ko ta ni trpela škode zaradi škodljivega dampinga, tj. v obdobju pred analizo za oceno škode. Ker zadevni izvoznik ni predložil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi se moral zgoraj omenjeni dobiček šteti kot neobičajno visok, se ugovor zavrne in se uvodna izjava 135 glede izračuna stopnje škode, potrdi.

(47)

Glede na ugotovitve v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Skupnosti ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe, je treba dokončne protidampinške dajatve na uvoz blaga s poreklom iz LRK uvesti na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru je treba individualne stopnje dajatve, kot tudi dajatev na ravni države, določiti na ravni ugotovljenih stopenj dampinga.

Na podlagi zgoraj navedenega dokončne dajatve znašajo:

(48)

Glede oblike ukrepov ni bilo pripomb, zato se uvedba dajatve v obliki posebnega zneska za tono, kakor je opredeljeno v uvodni izjavi 138 začasne uredbe, potrdi.

(49)

Po razkritju dokončnih ugotovitev sta dva proizvajalca izvoznika izrazila interes za ponudbo cenovne zaveze. Enemu izmed njiju ni bila odobrena niti TGO niti IO in Komisija v takih primerih ne sprejme zavez, saj ni mogoče individualno ugotoviti dampinga. Glede na to se ponudba ni mogla upoštevati. Drugi proizvajalec izvoznik, kateremu je bila odobrena tržno gospodarska obravnava, pa je nato svojo ponudbo umaknil.

(50)

Glede na višino stopenj dampinga, ugotovljenih za proizvajalce izvoznike iz LRK, in glede na raven škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje za potrebno, da se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno poberejo v višini uvedenih dokončnih dajatev. Ker so dokončne dajatve nižje od začasnih, se zneski začasne varščine, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, sprostijo.

(51)

Individualne stopnje protidampinških dajatev za družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje teh družb v obdobju preiskave. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki velja za „vse druge družbe“) se torej uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo omenjene družbe, torej omenjene specifične pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki v členu 1 te uredbe ni izrecno omenjena z nazivom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s katerim koli izrecno omenjenim subjektom, ne morejo imeti koristi od teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

(52)

Vse zahtevke za uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. po spremembi naziva subjekta ali po ustanovitvi novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) je treba takoj nasloviti na Komisijo z vsemi potrebnimi podatki, zlasti glede kakršne koli spremembe dejavnosti družbe v zvezi s proizvodnjo, domačo in izvozno prodajo, povezane z npr. spremembo imena ali spremembo proizvodnih ali prodajnih subjektov. Po potrebi bo Uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, za katere veljajo individualne dajatve.

(53)

Zadevni izdelek je nadomestljiv, kot je pojasnjeno zgoraj, in ni zaščiten z blagovno znamko. Razlika med individualnimi stopnjami dajatev je znatna in obstaja več proizvajalcev izvoznikov. Vsi omenjeni elementi lahko pospešijo poskuse za preusmeritev izvoznih tokov preko tradicionalnih izvoznikov, za katere veljajo najnižje stopnje dajatev.

(54)

Če bi se torej obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje stopnje dajatev, povečal za več kot 30 %, bodo zadevni individualni ukrepi najverjetneje veljali za nezadostne pri preprečevanju škodljivega dampinga. Posledično in v primeru, da bodo izpolnjeni vsi pogoji, se lahko začne preiskava z namenom ustrezne spremembe oblike ali ravni ukrepov –