(1)

Da bi utrdila in prestrukturirala evropsko raziskovalno politiko, se je Komisija januarja 2000 odločila, da je nujno oblikovati Evropski raziskovalni prostor kot osrednjo točko prihodnjih ukrepov Skupnosti v tem prostoru.

(2)

Evropski svet iz Lizbone je marca 2000 potrdil Evropski raziskovalni prostor in Skupnosti postavil cilj postati najbolj konkurenčna in dinamična, na znanju temelječa družba na svetu do leta 2010.

(3)

Globalizacija gospodarstva zahteva večjo mobilnost raziskovalcev, kar je bilo priznano s Šestim okvirnim programom Evropske skupnosti (4) s tem, ko je bolj odprlo svoje programe raziskovalcem izven Evropske unije.

(4)

Število raziskovalcev, ki jih bo Skupnost potrebovala, če želi doseči cilj investiranja 3 % BDP v raziskave, določen na Evropskem svetu iz Barcelone marca 2000, je 700 000. Ta cilj se mora doseči z vrsto usklajenih ukrepov, kakor so narediti poklic raziskovalcev bolj privlačen mladim ljudem in spodbujanje sodelovanja žensk v znanstvenih raziskavah, večanje možnosti za usposabljanje in mobilnost v raziskovanju, izboljšati poklicno napredovanje za raziskovalce v Skupnosti in odpreti Skupnost za državljane tretjih držav, ki bi lahko vstopili z namenom raziskovanja.

(5)

V pričakovanju začetka izvajanja Direktive Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005, ki bo uvedla posebni postopek za vstopanje državljanov tretjih držav zaradi raziskovalnega dela (5), to priporočilo poziva države članice, da začnejo z olajševanjem vstopanja teh posameznikov že sedaj.

(6)

Zaradi pomanjkanja raziskovalcev v Skupnosti in potrebe, da se olajša njihov vstop, se sprejmejo ukrepi za olajšanje dostopa do raziskovalnih delovnih mest na trgu dela, na primer z opustitvijo delovnih dovoljenj.

(7)

Da bi bile konkurenčne in privlačne na mednarodni ravni, države članice poenostavijo in pospešijo svoje postopke za izdajanje in obnovitev vizumov ter dovoljenj za prebivanje za raziskovalce.

(8)

Izvajanje priporočila ne sme povzročiti bega možganov iz nastajajočih gospodarstev ali držav v razvoju. V teh primerih se sprejmejo spremljajoči ukrepi, namenjeni za spodbujanje integracije raziskovalcev v njihovih matičnih državah in pospeševanje mobilnosti med raziskovalci, kot del partnerstva z matičnimi državami z namenom uvajanja globalne migracijske politike. V zvezi s tem si države članice prizadevajo za ravnovesje med sprejemanjem raziskovalcev iz tretjih držav ter ocenami glede potreb njihove matične države na področju raziskovanja. Pri tem upoštevajo tudi osebni položaj raziskovalcev, zlasti če je zadevna oseba v pogodbenem razmerju z raziskovalno organizacijo v svoji matični državi.

(9)

Glede na to, da so zadeve v zvezi z združevanjem družine odločilen dejavnik pri odločitvi raziskovalcev, da izberejo skupnost kot območje njihovega raziskovanja, države članice olajšajo združevanje članov družin raziskovalcev, na primer prek dostopa do trga dela in možnosti, da družinski člani lahko zaprosijo za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine, če se zakonito zadržujejo na ozemlju zadevne države članice.

(10)

Pri določanju trajanja dovoljenja za prebivanje za družinske člane države članice upoštevajo vprašanje, ali morajo zadevne osebe šele dokončati svoje šolanje ali ne.

(11)

Spodbuja se izmenjava informacij in najboljših praks za izboljšanje postopkov dovolitve vstopa za raziskovalce. To priporočilo označuje tudi stike med pristojnimi organi in omrežji kot dejavnike, ki prispevajo k napredku. Zlasti „Vseevropski spletni portal za mobilnost raziskovalcev“ („Pan-european Researchers Mobility Web Portal“) in tovrstne nacionalne aplikacije predstavljajo pomemben vir informacij za raziskovalce.

(12)

V skladu z Aktom o pristopu iz leta 2003 takratne države članice v katerem koli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

(13)

Češki, ciprski, estonski, madžarski, latvijski, litovski, malteški, poljski, slovaški in slovenski delavci migranti in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo v drugi državi članici, ali delavci migranti iz drugih držav članic in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo na Češkem, Cipru, v Estoniji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Poljskem, Slovaškem in v Sloveniji se ne obravnavajo bolj restriktivno kot tisti iz tretjih držav, ki prebivajo in delajo v tej državi članici ali na Češkem Cipru, v Estoniji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Poljskem, Slovaškem in v Sloveniji.

(14)

To priporočilo upošteva temeljne pravice in je v skladu z načeli, določenimi zlasti v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije.

(15)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in brez poseganja v člen 4 omenjenega protokola, Irska ne sodeluje pri sprejemanju tega priporočila, ki se v razmerju do nje ne uporablja.

(16)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in brez poseganja v člen 4 omenjenega protokola, Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejemanju tega priporočila, ki se v razmerju do njega ne uporablja.

(17)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne bo sodelovala pri sprejetju tega priporočila, ki se v razmerju do nje ne uporablja –