ODLOČBA KOMISIJE

z dne 7. julija 2004

o naložitvi glob za podjetje zaradi dajanja nepravilnih ali zavajajočih podatkov v priglasitvi v postopku kontrole združevanja

(Zadeva št. COMP/M.3255 – Tetra Laval/Sidel)

(notificirano pod dokumentarno številko K(2004) 2500)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/305/ES)

Komisija je 7. julija 2004 sprejela Odločbo na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij (1) in zlasti člena 14(1)(b) in 14(1)(c) navedene uredbe. Različica, ki ni zaupna, je na voljo v verodostojnem jeziku zadeve in v delovnih jezikih Komisije na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco na naslednjem naslovu: http://europa.eu.int/comm/competition/index_en.html

I. STRANKE

(1)

Tetra Laval B.V. („Tetra“) iz Nizozemske je skupina družb v zasebni lasti, ki se ukvarja z načrtovanjem in izdelavo opreme, potrošnega blaga in pomožnih storitev za predelavo, pakiranje in distribucijo prehrane v tekoči obliki. Sidel S.A. („Sidel“) je francoska družba, ki se ukvarja z načrtovanjem in izdelavo opreme in sistemov za pakiranje, zlasti strojev za raztezno oblikovanje s pihanjem („stretch blow moulding machinery“ – stroji SBM), pregradnih tehnologij in strojev za polnjenje plastenk iz polietilen tereftalata („plastenke PET“).

II. TRANSAKCIJA

(2)

Komisija je 18. maja 2001 prejela priglasitev („prvotna priglasitev“) v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 („Uredba o združitvah“) o nadzoru koncentracij podjetij, po kateri je Tetra v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah z javno ponudbo, objavljeno 27. marca 2001, dobila nadzor nad podjetjem Sidel.

III. POSTOPEK

(3)

Komisija je po preučitvi prvotne priglasitve sklenila, da priglašeno dejanje spada v področje uporabe Uredbe o združitvah in da vzbuja resne dvome o njegovi združljivosti s skupnim trgom in Sporazumom EGP. Komisija se je 5. julija 2001 odločila uvesti postopek v tej zadevi v skladu s členom 6(1)(c) Uredbe o združitvah.

(4)

Komisija je 30. oktobra 2001 po temeljiti preiskavi razglasila dejanje za nezdružljivo s skupnim trgom („Tetra I“). V sodbi („sodba“) z dne 25. oktobra 2002 je Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti („CFI“) v celoti razveljavilo odločitev Komisije. Po sodbi je Komisija ponovno začela pregledovati priglašeno koncentracijo v skladu s členom 10(1) in 10(5) Uredbe o združitvah. Komisija se je 13. januarja 2003 odločila, da ne bo nasprotovala priglašenemu dejanju in ga bo razglasila za združljivega s skupnim trgom in Sporazumom EGS v skladu s členom 6(1)(b) in 6(2) Uredbe o združitvah ob upoštevanju izpolnjevanja vseh obveznosti in zahtev („Tetra II“).

(5)

Med pregledovanjem predlagane koncentracije po sodbi CFI se je izkazalo, da Tetra ni razkrila ustreznih podatkov o razvoju Tetre Fast, ki se je že začel, vključno z morebitnim vplivom na pogoje konkurence na trgu s stroji SBM. Tetra ni razkrila takih podatkov

(i)	v prvotni priglasitvi z dne 18. maja 2001; in

(ii)	v odgovoru na zahtevek za podatke v skladu s členom 11 Uredbe o združitvah z dne 13. julija 2001 („odgovor na člen 11“).

(6)

Tehnologija Tetra Fast je tehnologija, ki jo je razvila in patentirala Tetra. Strojem za raztezno oblikovanje s pihanjem („stroji SBM“) omogoča pihanje plastenk PET po novi metodi z uporabo eksplozivnih materialov. Da so poslovne prednosti te nove metode precejšnje, je ugotovila Komisija v postopku Tetre II, ki je v točki 63 razložila, da: „… izgleda, da tehnologija nudi niz gospodarskih, praktičnih in okoljskih prednosti v primerjavi z običajnim razteznim oblikovanjem s pihanjem“.

(7)

Med postopki za Tetra I, Tetra ni razkrila obstoja tehnologije Tetra Fast niti v obrazcu CO niti vsaj enkrat v dopisih v odgovor na člen 11 pri iskanju informacij o trgih embalaže PET. Komisija ni vedela za obstoj tehnologije in se zato ni zavedala njene pomembnosti.

(8)

Komisija je prvič odkrila obstoj Tetra Fast več mesecev po sprejetju Tetre I. Zadeva je pritegnila pozornost Komisije na podlagi spremljanja s strani pooblaščenca Komisije. Tetra je posledično razkrila podatke o Tetri Fast v postopkih Tetra II.

(9)

Nerazkritje pomembnih podatkov s strani podjetja Tetra spada v člen 14(1)(b) in (c) Uredbe o združitvah, ki določa, da lahko Komisija naloži globe v višini od 1 000 do 50 000 EUR podjetjem, ki v priglasitvi namerno ali iz malomarnosti navedejo nepravilne ali zavajajoče podatke, ali ki navedejo nepravilne podatke v odgovoru na zahtevek v skladu s členom 11.

(10)

Kršitve, na podlagi katerih Komisija z odločbo naloži globe, so:

(a)	kršitev člena 14(1)(b) Uredbe o združitvah zaradi nerazkritja tehnologije Tetra Fast s strani podjetja Tetra v oddelku 8.10 obrazca CO, ki zahteva razkritje R&R na prizadetih trgih;

(b)

kršitev člena 14(1)(c) Uredbe o združitvah zaradi nerazkritja tehnologije Tetra Fast s strani podjetja Tetra v odgovoru na zahtevek Komisije v skladu s členom 11 z dne 13. julija 2001, v katerem:

(i)	se v vprašanju 4 od Tetre zahteva, naj opiše razvoj v zvezi z embalažo PET za sokove in tekoče mlečne izdelke („TMI“) (Tetra je vedela za aseptično značilnost Tetra Fast, ki je posebnega pomena za pakiranje sokov in TMI); in

(ii)	se v vprašanju 5 poizveduje o razvoju v teku na področju pregradne tehnologije PET (Tetra je izpolnila patent za prevleko na podlagi tehnologije Tetra Fast).

(11)

Kršitve Tetre so posebej resne, saj so bili ti podatki pomembni za oceno Komisije, in Tetra se je morala zavedati tega pomena. V kolikor bi bili podatki o tehnologiji Tetra Fast razkriti med postopkom Komisije za Tetra I, bi to bil pomemben element za oceno Komisije. Tako je bila Komisija pri prvi preiskavi resno zavedena.

IV. KRŠITEV ČLENA 14(1)(b) V PRVOTNI PRIGLASITVI

(12)

Tetra je pričela z razvojem Tetre Fast že leta 1996. Tetra je pridobila švicarski patent (1996) in evropski patent (1997) za novo tehnologijo in do prvotne priglasitve Tetra I (18. maj 2001) je izpolnila še najmanj štiri druge patentne prijave. Za razvoj Tetra Fast so do konca leta 2000 porabili več kot [0-10] milijonov EUR in v letu prvotne priglasitve so za nadaljnje investicije predvideli [0-10] milijonov EUR. Tetra je izvedla ali naročila študije glede na tehnologijo v letu 2000. Prav tako so v letih 2000 in 2001 univerzitetni centri in inštituti izvedli teste na postopku. Tetra je v letu 2000 zadostila varnostnim zahtevam in pričela s testi na terenu nekaj mesecev pred oddajo obrazca CO Komisiji.

(13)

Obrazec CO v oddelku 8.10 zahteva, da priglasitvena(-e) stranka(-e) navede(-jo) podatke o raziskavah in razvoju na prizadetih trgih, zlasti tistih, ki jih izvajajo sami. Obrazec zahteva:

„Razložite vrsto raziskav in razvoja na prizadetih trgih, ki jih izvajajo stranke združevanja.“

Pri tem morajo stranke upoštevati: „(b) potek tehnološkega razvoja za te trge za primerno časovno obdobje (vključno z razvojem proizvodov in/ali storitev, proizvodnih postopkov, sistemov za distribucijo itd.)“ in „(c) večje inovacije na teh trgih in podjetja, ki so odgovorna za te inovacije“ .

(14)

Priglasitev ne vsebuje navedb o tehnologiji Tetra Fast.

(15)

Glavni argument Tetre je, da Tetra Fast ni del katerega koli trga, ki ga zadeva dejanje združitve, in ni tesno povezana s prizadetim trgom strojev SBM in zato Tetre Fast ni bilo treba omeniti v oddelku 8.10 obrazca CO. Tetra meni, da tehnologija Tetra Fast nadomešča zunanji del opreme, ki dovaja pritisk, potreben za napihovanje plastenk v sklopu stroja SBM. Pri običajni metodi se uporabi stisnjeni zrak, ki ga proizvede kompresor (ki ga najpogosteje dobavi druga stranka kot stroje SBM), medtem ko se tehnologija Tetra Fast poslužuje pritiska, ki nastane pri eksplozivni kemijski reakciji med kisikom in vodikom.

(16)

Komisija ocenjuje ta argument kot očitno napačen. Jasno je, da tehnologija, ki prinaša večje spremembe v delovanju strojev SBM, spada k prizadetemu trgu za stroje SBM, dokler se ta tehnologija dejansko ne trži ločeno (v tem primeru bi morala Tetra predložiti podatke na podlagi samostojnega tehnološkega trga). Tetrin pregled R&R za leto 2000, razkrit šele med postopkom za Tetra II, kaže, da je Tetra sama videla Tetra Fast kot del trga s stroji SBM.

(17)

Komisija zavrača tudi razlago Tetre, da naj bi bila tehnologija Tetra Fast nepomembna, saj naj ne bi prispevala k pomembnemu izboljšanju delovanja strojev SBM. Interni dokumenti podjetja Tetra jasno kažejo, da je podjetje videlo pomemben potencial med drugim za zmanjšanje porabe energije.

Pravna ocena

(18)

Po členu 14(1)(b) Uredbe o združitvah lahko Komisija z odločbo naloži globo v višini od 1 000 do 50 000 EUR podjetjem, ki v priglasitvi v skladu s členom 4 namerno ali iz malomarnosti predložijo netočne ali zavajajoče podatke.

(19)

Očitno je, da je Tetra s tem, ko ni posredovala podatkov o Tetra Fast v oddelku 8.10 obrazca CO, predložila netočne podatke. Ker Komisija nima dokaza, da bi Tetra tako ravnala namerno, mora kršitev obravnavati kot skrajno malomarno.

(20)

Med preiskavo Komisije za Tetra I so se izvajali poskusi na terenu in bilo je več sestankov vodstva. Do sprejetja odločitve Komisije o prepovedi se je s tehnologijo Tetra Fast proizvedlo milijone plastenk. Tudi če se v času priglasitve Tetra ni zavedala pomembnosti tehnologije, je imela v času upravnega postopka za Tetra I veliko priložnosti ugotoviti napako v podatkih, navedenih v obrazcu CO. V tem kontekstu je treba opozoriti, da člen 4(3) izvedbene uredbe vsebuje dolžnost obvestiti Komisijo o „bistvenih spremembah“ , ki se pojavijo med upravnim postopkom.

V. KRŠITEV ČLENA 14(1)(c) V ODGOVORU NA ZAHTEVEK V SKLADU S ČLENOM 11 Z DNE 13. JULIJA 2001

(21)

V zahtevku po členu 11 z dne 13. julija 1001 je Komisija od strank zahtevala, da:

„ Vprašanje 4. Prosimo, navedite vse podatke, ki jih imate na voljo, o prihodnji možni rabi PET v oddelkih za tekoče mlečne izdelke in sokove. Navedite vse študije in interne dokumente, ki govorijo o teh možnostih. Podrobno razložite, katere tehnologije bi bile potrebne, da bi PET uspešno uvedli za pakiranje tekočih mlečnih izdelkov in sokov. Obravnavajte vaše dejavnosti in dejavnosti drugih na tem področju.

Vprašanje 5. Prosimo, navedite vse dokumente v vaši lasti o razvoju pregradne tehnologije. Zlasti prosimo, da navedete vse študije, interne dokumente, tehnične in gospodarske analize in znanstvene dokumente o pregradah PET.“

(22)

Stranke so predložile šest prilog v odgovor na prejšnja vprašanja, vključno z več tehničnimi dokumenti. Vendar pa Tetra v svojem odgovoru z dne 26. julija 2002 ni predložila nobenega dokumenta, ki bi vseboval podatke o tehnologiji Tetra Fast sami ali o pregradni tehnologiji ali o tehnologiji za prevleko (PCT/EP02/02160), ki jih je Tetra Laval razvila za uporabo v povezavi s tehnologijo Tetra Fast.

(23)

Tetra Fast ni samo nova metoda za napihovanje plastenk PET s pomočjo eksplozije, ampak ima dve dodatni prednosti: (i) eksplozija sterilizira plastenko in (ii) z dovajanjem posebnih plinov v proces eksplozije se notranja stran plastenke lahko prevleče s snovmi, ki delujejo kot pregrada.

(24)

Tetra se je teh vidikov v celoti zavedala. Dne 23. marca 2001 je vložila patentno prijavo za novo pregradno tehnologijo v zvezi s Tetra Fast, v kateri je poudarila aseptično značilnost plastenke, napihnjene s tehnologijo Tetra Fast, in skušala pridobiti patent tudi za izboljšavo značilnosti plinske pregrade pri novi tehnologiji. Tudi interne analize Tetre so poudarile te aseptične značilnosti.

(25)

Tetra se sklicuje na (po njenem mnenju razliko) med obrazcem CO in zahtevkom za podatke. Po mnenju Tetre je obrazec CO sestavljen iz vnaprej določenih vprašanj, ki omogočajo oceno o popolnosti priglasitve, vsebina zahtevkov za podatke pa je sestavljena glede na potrebe Komisije po podatkih v danem trenutku pri njenem postopku odločanja in mora biti razumljena v tem okviru in ponavadi zahteva od naslovnikov, da izrazijo subjektivno mnenje o obravnavanih vprašanjih. Tetra je tudi mnenja, da so zahtevki za podatke manj formalnega značaja in da za Komisijo in stranke predstavlja sredstvo za razpravo in izmenjavo mnenj. Kakor razlaga Tetra, je to razvidno iz člena 14(1)(c), ki kaznuje navedbo netočnih podatkov, ne pa zavajajočih podatkov, medtem ko člen 14(1)(b) kaznuje navedbo netočnih ali zavajajočih podatkov. Na podlagi tega Tetra meni, da je področje uporabe za naložitev kazni v skladu s členom 14(1)(c) precej bolj omejeno kot pri členu 14(1)(b).

(26)

Komisija meni, da je treba argumente Tetre zavrniti, saj so zahteve po pravilnosti podatkov enake za obrazec CO in zahtevkom v skladu s členom 11. Iz istega razloga se kot neutemeljena šteje tudi pritožba Tetre glede področja uporabe za naložitev kazni v skladu s členom 14(1)(c) kot bolj omejenega.

(27)

Glede vprašanja 4 je Tetra mnenja, da tehnologija „ni potrebna“ za pakiranje sokov in tekočih mlečnih izdelkov in je zato ni bilo potrebno navesti v odgovoru na to vprašanje. Vendar pa Komisija opozarja, da je v vprašanju zahtevana navedba vseh študij in internih dokumentov o možni rabi PET v oddelkih za tekoče mlečne izdelke in sokove in vprašanje, katere tehnologije bi bile potrebne, da bi PET uspešno uvedli za pakiranje tekočih mlečnih izdelkov in sokov. Zahtevalo se je tudi, da Tetra obravnava svoje dejavnosti in dejavnosti drugih konkurentov na tem področju. Zato je bila potrebna obravnava tehnologij, ki jih stranke in njeni konkurenti imajo ali razvijajo, da bi učinkovito konkurirali v prihodnosti.

(28)

Kakor navedeno zgoraj, je Tetra vložila patentno prijavo za novo pregradno tehnologijo v povezavi s Tetra Fast, ki je zlasti pri polnjenju sokov poudarila značilnost nove tehnologije za izboljšavo plinske pregrade in njene aseptične značilnosti, ki se je izkazala za zelo pomembno za tržno uspešno pakiranje tekočih mlečnih izdelkov in sokov. Tetra sama je opisala izboljšanja tehnologije s plinsko pregrado kot zelo pomembno za prihodnost pakiranja sokov in aseptično polnjenje kot možno zelo pomembno za pakiranje sokov in tekočih mlečnih izdelkov. Posledično bi morala obravnavati Tetra Fast v odgovoru na vprašanje 4, ki je zahtevalo podatke o tehnologijah, potrebnih, da bi PET uspešno uvedli za pakiranje tekočih mlečnih izdelkov in sokov, in podatke o njenih dejavnostih.

(29)

Glede vprašanja 5 Tetra dokazuje, da pri Tetra Fast ne gre za pregradno tehnologijo in zato je v odgovoru na to vprašanje ni bilo potrebno navesti. Komisija opozarja, da patentna prijava za tehnologijo za prevleko z dne 23. marca 2001 nedvoumno povezuje Tetra Fast s pregradno tehnologijo. Patentna prijava opisuje metodo napihovanja plastenk z uporabo mešanice plinov kot predhodne sestavine za prevleko notranje strani plastenk istočasno z napihovanjem plastenk; kljub povezavi z napihovanjem, gre za tehniko nanašanja pregrade na notranjo stran plastenke. Dejstvo, da se ne brizga ali nanaša na površino plastenke na enak način kot pri drugih pregradnih tehnologijah, ne pomeni, da ne gre za pregradno tehnologijo PET.

Pravna ocena

(30)

Po členu 14(1)(c) Uredbe o združitvah lahko Komisija z odločbo naloži globo v višini od 1 000 do 50 000 EUR podjetjem, ki v odgovoru v skladu s členom 11 namerno ali iz malomarnosti navedejo netočne podatke.

(31)

Glede vprašanja 4 je jasno, da bi obravnava prihodnjega možnega konkurenčnega okolja morala vsebovati podrobno obrazložitev tehnologije Tetra Fast, tako za možnosti uporabe tehnologije pregradnih prevlek v povezavi s Tetra Fast kot tudi njeno izboljšano aseptično značilnost. Kakor je priznala Tetra, je plinska pregradna tehnologija pomembna za pakiranje sokov in aseptično polnjenje je pomembno tako za polnjenje sokov kot tudi tekočih mlečnih izdelkov. Odgovor Tetre je bil netočen, saj Komisiji ni podala celotne slike prihodnjih možnosti za razvoj konkurence na trgu.

(32)

Glede vprašanja 5 se je Tetra zavedala možnosti uporabe tehnologije Tetra Fast kot sredstva za nanos prevleke na notranjo stran plastenk PET. Zaradi nenavedbe tehnologije Tetra Fast je odgovor Tetre netočen.

VI. TEŽA KRŠITVE IN ZNESEK GLOBE

(33)

Ker ni dokazov, da bi Tetra tako ravnala namerno, je treba kršitev obravnavati kot skrajno malomarno. V odgovoru na obvestilo o nasprotovanju Tetra ni dala pripomb na težo kršitve. Prav tako ni navedla nobenih olajševalnih dejavnikov.

(34)

Po mnenju Komisije gre v tem primeru za zelo resne kršitve. Priglasitev je temelj in začetna točka za preiskavo Komisije o koncentraciji. V veliki meri določa pristop Komisije do primera, področja in glavne točke preiskave. Zaradi netočnih podatkov lahko pride do tveganja, da se pomembni vidiki za oceno konkurenčnosti ne preiskujejo in ne analizirajo s strani Komisije, in se nato v končni odločitvi izkaže za napačno, saj temelji na netočnih ali nepopolnih podatkih. Isto velja za nezagotavljanje točnih podatkov v odgovoru v skladu s členom 11, kar je Komisiji preprečilo, da bi izdelala popolno in pravilno oceno združitve.

(35)

Razvoj tehnologije Tetra Fast je bil zelo pomemben za analizo Komisije glede pogojev konkurence na trgu embalaže PET. Nerazkriti podatki so bili zelo pomembni za oceno nakupa podjetja Sidel s strani podjetja Tetra. Možnost tehnologije bi imela velik vpliv na oceno Komisije glede: (a) trgov embalaže PET in zlasti na trge strojev SBM; in (b) prihodnjega položaja združenega subjekta na trgu embalaže PET, zlasti na upoštevanih trgih strojev SBM.

(36)

Pri ugotavljanju resnosti kršitve člena 14(1)(c) je treba upoštevati tudi dejstvo, da je Tetra dala netočne odgovore na dve vprašanji v zahtevku Komisije v skladu s členom 11, ki sta imeli različna cilja, in v odgovorih na ti dve vprašanji bi morali biti podani podatki o Tetra Fast iz različnih vzrokov.

(37)

Za kršitve člena 14(1)(b) in člena 14(1)(c) Komisija lahko naloži globo v višini od 1 000 do 50 000 EUR.

(38)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija meni, da je globa v višini 45 000 EUR za vsako od dveh kršitev s strani podjetja Tetra, tj. za kršitev člena 14(1)(b) in člena 14(1)(c), primerna.

VII. SKLEP

(39)

Komisija nalaga podjetju Tetra dve globi po 45 000 EUR (skupaj 90 000 EUR) zaradi kršitve člena 14(1)(b) in člena 14(1)(c).

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1310/97 (UL L 180, 9.7.1997, str. 1).