|
6.1.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 4/10 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 24. junija 2004
o uporabi člena 81 Pogodbe ES v zvezi z zadevo COMP/A.38549 – Belgijski red arhitektov
(notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 2180)
(Besedilo v nizozemskem jeziku je edino verodostojno)
(2005/8/ES)
OZADJE
|
(1) |
Evropski svet, ki se je sestal marca 2000 v Lizboni, je sprejel program gospodarske reforme, da bi iz EU do leta 2010 naredil na znanju temelječe najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo na svetu. Svobodni poklici naj bi imeli pomembno vlogo pri izboljševanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva. |
|
(2) |
Odločba o ceniku minimalnih honorarjev Belgijskega reda arhitektov je del okvirne politike Komisije glede storitev na splošno in storitev svobodnih poklicev posebej. V zvezi s tem se sklicuje na predloga direktiv o storitvah (1) in strokovnih kvalifikacijah (2) ter na sporočilo Komisije o konkurenci v sektorju svobodnih poklicev (3). Komisija v tem sporočilu priznava, da je del pravil, uporabljenih v sektorju svobodnih poklicev, utemeljen, na primer za zmanjšanje razlik v stopnji obveščenosti med potrošniki in ponudniki storitev. Vendar meni, da bi se v določenih primerih lahko uporabili in bi se morali uporabiti mehanizmi, ki so bolj naklonjeni konkurenci kot sedaj obstoječa pravila. |
|
(3) |
Za sektor svobodnih poklicev je ponavadi značilna obsežna regulativa, ki jo nalaga država ali strokovna združenja. Pet velikih kategorij potencialno omejevalnih pravil v sektorju svobodnih poklicev EU je: (i) predpisane cene, (ii) priporočene cene, (iii) pravila o oglaševanju, (iv) pogoji dostopa in pridržane pravice ter (v) pravila, ki urejajo sestavo podjetij in multidisciplinarne prakse. |
|
(4) |
Enako, kot predpisane cene, imajo tudi priporočene cene negativne posledice za konkurenco. Najprej lahko olajšajo usklajevanje cen med ponudniki storitev. Zatem lahko prevarajo potrošnike glede ravni razumnih cen. Čeprav je res, da so lahko priporočene cene, vsaj teoretično, za potrošnike koristna informacija o povprečnem strošku storitev, pa obstajajo druge rešitve za obveščanje o cenah. Tako je lahko objava informacij s strani neodvisnih strank (kot so potrošniške organizacije) o ponavadi uporabljenih cenah, ali informacij, ki temeljijo na raziskavah, bolj zanesljiva referenca za potrošnike in lahko povzroči manj izkrivljanja konkurence. |
|
(5) |
Na pobudo nacionalnih organov za varstvo konkurence so priporočene cene za arhitekturne storitve že odpravili na Finskem, v Franciji in Združenem kraljestvu. |
POVZETEK
|
(6) |
Nacionalni svet Belgijskega reda arhitektov je leta 1967 sprejel cenik minimalnih avtorskih honorarjev, ki je bil večkrat dopolnjen, pri zadnji dopolnitvi junija 2002 pa je bil označen kot „indikativen“. Cenik določa najnižji znesek plačila arhitektu za storitve, ki jih je opravil v Belgiji kot samozaposlena oseba. |
|
(7) |
Komisija je 3. novembra 2003 Redu poslala sporočilo o razlogih za tožbo. Red je v predpisanem roku predložil svoje pripombe in 9. februarja 2004 je bila razprava. |
|
(8) |
Komisija v odločbi predstavlja elemente, ki zadevajo vsebino sklepa, s katerim je bil oblikovan cenik, pravni okvir, v katerem je bila sprejeta, in vedenje Reda, na podlagi česar meni, da gre v tem primeru za sklep združenja podjetij, s katerim se hoče omejiti konkurenca. Do tega sklepa je prišla kljub dejstvu, da je Red cenik označil kot „indikativen“ in da ga vsi arhitekti niso imeli za obveznega. |
|
(9) |
Elementi, ki kažejo, da je bil namen cenika omejevanje konkurence, so med drugim namerno normativen prizvok naslova in razmišljanj v preambuli cenika, ter dejstvo, da je Red pripravil in 18 let razpošiljal tipsko pogodbo, v kateri je bil cenik predviden kot edina možnost za določitev honorarjev. |
|
(10) |
Čeprav je za ugotovitev kršitve člena 81(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti dovolj, da Komisija dokaže, da je bil namen sklepa o oblikovanju cenika omejevanje konkurence, je Komisija zbrala tudi elemente, s katerimi ugotavlja, da je bil cenik uporabljen vsaj v določeni meri. |
|
(11) |
Glede na sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Wouters (4), odločitev združenja podjetij ne krši člena 81(1) Pogodbe, če je kljub omejevalnim učinkom konkurence, ki jih vsebuje, potrebna za zagotavljanje dobrega opravljanja poklica, kot je organiziran v zadevni državi članici. Komisija meni, da oblikovanje (priporočenega) cenika minimalnih honorarjev s strani Reda ne more biti razumljeno kot nujno za zagotavljanje dobrega opravljanja poklica arhitekta. |
|
(12) |
Po sporočilu o razlogih za tožbo je Red umaknil cenik in sprejel potrebne ukrepe iz sporočila. Komisija torej sklepa, da se je kršitev tega dne končala. Predstavlja tudi razloge, zakaj meni, da je utemeljena naložitev globe v znesku 100 000 evrov. |
|
(13) |
Posvetovalni odbor je 14. junija 2004 soglasno izrazil strinjanje z besedilom osnutka odločbe o uporabi člena 81. Posvetovalni odbor je 21. junija 2004 soglasno izrazil strinjanje s predlagano globo. Pripombe svetovalca revizorja na postopek so bile sporočene posvetovalnemu odboru. |
(1) Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu, KOM(2004) 2.
(2) Spremenjeni predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o priznanju strokovnih kvalifikacij (ki ga je Komisija predstavila v skladu s členom 250(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti), KOM(2004) 317.
(3) Poročilo o konkurenci v sektorju svobodnih poklicev KOM(2004) 83.
(4) Zadeva C-309/99, Wouters, Rec. 2002, str. I-1577.