Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32005A0401(02)

Mnenje Sveta z dne 18. januarja 2005 o dopolnjenem konvergenčnem programu Češke republike za obdobje 2004-2007

UL C 79, 1.4.2005, pp. 3–4 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

1.4.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 79/3


MNENJE SVETA

z dne 18. januarja 2005

o dopolnjenem konvergenčnem programu Češke republike za obdobje 2004-2007

(2005/C 79/02)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o krepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1) in zlasti člena 9(3) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

Svet je 18. januarja 2005 preučil dopolnjeni konvergenčni program Češke republike za obdobje od leta 2004 do 2007. Program na splošno ustreza zahtevam po podatkih iz „kodeksa ravnanja v zvezi z vsebino in obliko programov stabilnosti in konvergenčnih programov“. Zlasti razmerja odhodkov in prihodkov niso v celoti konsolidirana v skladu s statističnimi standardi ESR 95, kljub reviziji podatkov, podanih po predložitvi dopolnitve. V skladu s tem mora Češka republika zagotoviti izpolnjevanje zahtev po podatkih.

Program vsebuje različne scenarije za makroekonomske in proračunske napovedi: „osnovni“ scenarij, „optimistični“ scenarij in „pesimistični“ scenarij. Šteje se, da je „osnovni“ scenarij referenčni scenarij za presojo proračunskih napovedi, ker odraža verjetne predpostavke o rasti. Po tem scenariju znaša pričakovana rast BDP v letu 2004 3,8 %. Predvideno je, da bo leta 2005 realni BDP dosegel 3,6 % in da se bo kasneje njegova rast rahlo okrepila ter leta 2007 dosegla 3,8 %. Napovedi inflacije v programu se zdijo realistične.

Svet je 5. julija 2004 sklenil, da ima Češka republika prevelik primanjkljaj in ji priporočil, naj ga zmanjša do leta 2008.

Cilj programa je zmanjšati primanjkljaj z 5,2 % BDP v letu 2004 (vključno z enkratnimi izdatki, ki znašajo okoli 1,2 % BDP) na raven pod referenčno vrednostjo 3 % BDP v letu 2008, v skladu s priporočilom Sveta iz člena 104(7). V primerjavi s konvergenčnim programom iz maja 2004 se cilji, zastavljeni v zvezi s stopnjo primanjkljaja za obdobje 2005-2007, niso spremenili, čeprav je bila rast BDP popravljena navzgor in so proračunski rezultati za leto 2004 (razen za enkratne ukrepe) boljši od pričakovanega. Cilja programa sta zmanjšati javnofinančni primanjkljaj za 1,9 odstotne točke v obdobju od 2004 do 2007 in v istem času zmanjšati primarni primanjkljaj za 2,3 odstotne točke. Predvideno je, da naj bi bila prilagoditev postopna, okoli 0,5 % BDP letno, razen leta 2006, ko se načrtuje zmanjšanje primanjkljaja za skoraj 1 % BDP. Načrtuje se, da naj bi se v programskem obdobju znižali tako prihodki kot odhodki (v odstotkih BDP), povečala naj bi se le postavka javnih naložb, in sicer s 4,2 % BDP v letu 2003 na 4,6 % BDP v letu 2007, kar je precej nad povprečjem EU (2,4 % BDP leta 2004).

Tveganja za proračunske napovedi v programu se na splošno zdijo uravnotežena. Po eni strani makroekonomski scenarij kaže, da bi lahko bili prihodki višji od pričakovanih in izdatki nižji od predvidenih v proračunu. Poleg tega se zdi, da so nadaljnja tveganja, ki bi lahko ogrozila proračunske cilje, povezane z državnimi jamstvi in prevzemom dolga, omejena. Po drugi strani je treba sprejeti pomembna zmanjšanja izdatkov, zlasti na področju javne porabe, da bi v letih 2006 in 2007 dosegli zgornje meje za izdatke. Uresničevanje zgornjih mej za izdatke bi lahko bilo ogroženo tudi zaradi prihodnjih rednih parlamentarnih volitev, načrtovanih junija 2006. Glede na to oceno tveganja se zdi, da bo proračunska naravnanost programa zadostovala za zmanjšanje primanjkljaja na raven pod 3 % BDP do leta 2008, kot je predvideno v programu.

Ocenjuje se, da je delež javnega dolga v letu 2004 dosegel 38,6 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Program predvideva, da se bo delež javnega dolga v programskem obdobju povečal za 1,4 odstotne točke.

Zdi se, da je dolgoročna vzdržnost javnih financ v Češki republiki resno ogrožena zaradi zelo pomembnih predvidenih proračunskih stroškov za starajoče se prebivalstvo. Predvsem je treba strategijo fiskalne konsolidacije, povzete v programu, dopolniti z dodatnimi reformami, da bi tako zmanjšali tveganja, ki bi lahko ogrozila vzdržnost in so povezana s predvidenim povečanjem izdatkov za pokojninski sistem in sistem zdravstvenega varstva.

Gospodarske politike, povzete v dopolnitvi, se delno skladajo s splošnimi smernicami državne gospodarske politike na področju javnih financ. Po eni strani je program skladen z zmanjševanjem javnofinančnega primanjkljaja, ki ga je priporočil Svet, zmanjšanje pa temelji na pravno zavezujočih srednjeročnih zgornjih mejah za izdatke. Po drugi strani se je izkazalo izvajanje priporočenega zmanjšanja stroškov za zaposlene v institucionalnih enotah centralne ravni države, predvideno v majskem konvergenčnem programu, za težavnega, poleg tega pa ukrepi za nadzor primanjkljaja in zadolženosti institucionalnih enot regionalne in občinske ravni države morda ne bodo zadostovali. Poleg tega program ne navaja konkretnih ukrepov za varovanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti z izvajanjem pokojninske in zdravstvene reforme.

Glede na navedeno presojo in priporočila, ki jih je podal Svet na podlagi člena 104(7), se Češki republiki priporoči, naj prihodke, ki presegajo predvidene v proračunu, uporabi za zmanjševanje primanjkljaja in naj strogo upošteva srednjeročne zgornje meje za izdatke institucionalnih enot centralne ravni države, ki so pravno zavezujoče od leta 2006. Poleg tega naj Češka republika pospeši pokojninsko reformo in začne izvajati zdravstveno reformo, da bi s tem izboljšala dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Primerjava ključnih makroekonomskih in proračunskih napovedi

 

2004

2005

2006

2007

Realni BDP

(spremembe v %)

KP december 2004

3,8

3,6

3,7

3,8

KOM jesen 2004

3,8

3,8

4,0

ni podatkov

KP maj 2004

2,8

3,1

3,3

3,5

Inflacija po HICP

(%)

KP december 2004

2,7

3,2

2,6

2,2

KOM jesen 2004

2,8

3,1

2,9

ni podatkov

KP maj 2004

2,8

2,6

2,2

2,2

Javnofinančna bilanca

(v % BDP)

KP december 2004

– 5,2

– 4,7

– 3,8

– 3,3

KOM jesen 2004

– 4,8 (2)

– 4,7

– 4,3

ni podatkov

KP maj 2004

– 5,3

– 4,7

– 3,8

– 3,3

Primarna bilanca

(v % BDP)

KP december 2004

– 4,0

– 3,3

– 2,3

– 1,7

KOM jesen 2004

– 3,6 (2)

– 3,3

– 2,9

n.a.

KP maj 2004

– 4,1

– 3,4

– 2,4

– 1,7

Bruto javni dolg

(v % BDP)

KP december 2004

38,6

38,3

39,2

40,0

KOM jesen 2004

37,8 (2)

39,4

40,6

ni podatkov

KP maj 2004

38,4

39,7

41,0

41,7

Viri:

Konvergenčni program (KP); gospodarske napovedi služb Komisije (KOM)


(1)  UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

(2)  V napoved služb Komisije za leto 2004 ni bilo vključeno pripisano državno jamstvo v višini 0,8 % BDP.

Viri:

Konvergenčni program (KP); gospodarske napovedi služb Komisije (KOM)


Top