Uredba Sveta (ES) št. 6/2002

z dne 12. decembra 2001

o modelih Skupnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Poenoteni sistem za pridobitev modela Skupnosti, ki mu je priznano enotno varstvo z enotnim učinkom na celotnem ozemlju Skupnosti, bi pospešil doseganje ciljev Skupnosti, kot so zapisani v Pogodbi.

(2) Le države Beneluksa so uvedle enotno zakonodajo za varstvo modelov. V vseh drugih državah članicah je varstvo modelov stvar ustrezne nacionalne zakonodaje in je omejeno na ozemlje zadevne države članice. Identični videzi izdelka so torej lahko v različnih državah članicah varovani različno in v korist različnih imetnikov. To neizogibno vodi h konfliktom v trgovanju med državami članicami.

(3) Bistvene razlike med zakoni o modelih držav članic preprečujejo in izkrivljajo konkurenco po vsej Skupnosti. V primerjavi z domačim trgovanjem in konkurenco med izdelki, ki vsebujejo videz izdelka, trgovanje in konkurenco v Skupnosti preprečujejo in izkrivljajo številne prijave, uradi, postopki, zakoni, nacionalno omejene izključne pravice in kumulativni upravni stroški z ustrezno visokimi stroški ter pristojbinami za prijavitelja. Direktiva 98/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o pravnem varstvu modelov [4] je pripomogla k izboljšanju situacije.

(4) Posledična omejenost varstva modelov na ozemlje posameznih držav članic ne glede na to, ali so njihovi zakoni usklajeni ali ne, vodi k razdvajanju notranjega trga glede izdelkov, ki vsebujejo videz izdelka varovanega z nacionalnimi pravicami, ki jih imajo različni posamezniki, s tem pa pomeni oviro prostemu pretoku blaga.

(5) Zaradi tega je potrebno uvesti model Skupnosti, ki neposredno velja v vsaki državi članici, saj je le na ta način mogoče s pomočjo ene same prijave, naslovljene na Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), v skladu z enim samim postopkom po eni zakonodaji pridobiti en model za eno območje, ki zajema vse države članice.

(6) Ker ciljev predlaganega ukrepanja, namreč varstva enega modela za eno območje, ki zajema vse države članice, države članice same ne morejo ustrezno doseči zaradi obsega in posledic uvedbe modela Skupnosti in organa za model Skupnosti in jih je tako mogoče bolje uresničiti na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je opredeljeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, ki je opredeljeno v istem členu, ta uredba ne presega tega, kar je nujno za dosego teh ciljev.

(7) Povečano varstvo industrijskega modela ne le spodbuja prispevanje posameznih oblikovalcev k odličnosti Skupnosti na tem področju, temveč tudi spodbuja inovativnost in razvoj novih izdelkov ter naložbe v njihovo izdelovanje.

(8) Posledica tega je, da je dostopnejši sistem varstva modela, prilagojen potrebam notranjega trga, bistvenega pomena za gospodarske panoge Skupnosti.

(9) Vsebinske določbe te uredbe o pravu modelov je treba uskladiti z ustreznimi določbami v Direktivi št. 98/71/ES.

(10) Tehnoloških inovacij se ne sme ovirati s priznanjem varstva videza izdelka za značilnosti, ki jih narekuje zgolj tehnična funkcija. Razumljivo je, da to ne vključuje pogoja, da mora imeti videz izdelka estetsko vrednost. Podobno se vzajemnega delovanja izdelkov različnih znamk ne sme ovirati z razširitvijo varstva na obliko mehanske opreme. Zato se značilnosti videza izdelka, ki so iz teh razlogov izvzete iz varstva, ne sme upoštevati za namen ocenjevanja, ali druge značilnosti videza izdelka izpolnjujejo zahteve za varstvo.

(11) Mehanski vezni elementi modularnih izdelkov lahko kljub vsemu pomenijo pomemben element inovativnih lastnosti modularnih izdelkov in veliko tržno postavko, zaradi česar morajo biti upravičeni do varstva.

(12) Varstvo naj ne zajema tistih sestavnih delov, ki med normalno uporabo izdelka niso vidni, pa tudi ne tistih značilnosti takšnih delov, ki niso vidne, če je del izpostavljen, ali ki same zase ne izpolnjujejo pogojev glede novosti in individualne narave.

(13) Polnega približevanja zakonov držav članic o uporabi varovanih modelov z namenom omogočanja popravila kompleksnega izdelka, tako da se ponovno vzpostavi njegov prvotni videz, kjer se videz izdelka uporablja ali je vključen v izdelek, ki je sestavni del kompleksnega izdelka, od katerega videza je odvisen varovan model, se ni dalo doseči s pomočjo Direktive št. 98/71/ES.V okviru spravnega postopka v zvezi z navedeno direktivo se je Komisija lotila pregleda posledic določb te direktive tri leta po roku za prenos direktive zlasti za industrijske sektorje, ki jih to najbolj zadeva. V teh okoliščinah je primerno, da se ne uvede varstva v obliki modela Skupnosti za videz izdelka, uporabljen ali vgrajen v izdelek, ki je sestavni del kompleksnega izdelka, od katerega videza je odvisen videz izdelka in ki se uporablja za popravljanje kompleksnega izdelka z namenom obnove njegovega prvotnega videza, dokler se Svet ne odloči o svoji politiki glede tega vprašanja na osnovi predloga Komisije.

(14) Ocena o tem, ali ima model individualno naravo, naj temelji na tem, ali se celotni vtis na seznanjenega uporabnika, ki vidi videz izdelka, jasno razlikuje od celotnega vtisa, ki ga nanj naredijo obstoječi videzi izdelkov, ob upoštevanju narave izdelka, za katerega se videz izdelka uporablja ali v katerega je vključen, še zlasti pa industrijski sektor, v katerega spada, in stopnjo svobode oblikovalca pri razvijanju videza izdelka.

(15) Model Skupnosti naj, kolikor je le mogoče, služi potrebam vseh industrijskih sektorjev v Skupnosti.

(16) Nekateri od teh sektorjev proizvajajo velike količine videzov izdelka za izdelke, ki imajo pogosto kratek rok trajanja in za katere varstvo brez bremena registracijskih formalnosti pomeni prednost, trajanje varstva pa je manj pomembno. Po drugi strani pa obstajajo industrijski sektorji, ki cenijo prednosti registracije zaradi večje pravne varnosti, ki jo daje, in ki zahtevajo možnost dolgoročnejšega varstva, ki ustreza predvidljivemu trajanju varstva njihovih izdelkov.

(17) To narekuje dve obliki varstva, pri čemer ena zadeva kratkoročni neregistrirani model, druga pa dolgoročnejši registrirani model.

(18) Registrirani model Skupnosti zahteva uvedbo in vodenje registra, kjer bodo registrirane vse prijave, ki ustrezajo formalnim pogojem in ki jim je bil določen datum vložitve. Ta sistem registracije naj načeloma ne bi temeljil na vsebinski preučitvi skladnosti s pogoji za varstvo pred registracijo, s čimer se registracija in druga proceduralna bremena za prijavitelja zmanjšajo na minimum.

(19) Model Skupnosti ne sme biti dodeljen, razen če je videz izdelka nov in če ima individualno naravo v primerjavi z drugimi videzi izdelka.

(20) Prav tako je potrebno oblikovalcu ali njegovemu pravnemu nasledniku omogočiti testiranje na trgu izdelkov, ki vključujejo videz izdelka, preden se odloči, ali želi varstvo iz registriranega modela Skupnosti. Zaradi tega je nujno poskrbeti, da razkritje videza izdelka s strani oblikovalca ali njegovega pravnega naslednika ali nedobroverna razkritja v obdobju 12 mesecev pred datumom vložitve prijave za registriran model Skupnosti ne vplivajo na ocenjevanje novosti ali individualne narave zadevnega videza izdelka.

(21) Izključna narava pravice, ki izhaja iz registriranega modela Skupnosti, je skladna z veliko pravno varnostjo, ki jo prinaša. Primerno pa je, da neregistrirani model Skupnosti pomeni le pravico do preprečitve reproduciranja. Varstvo se torej ne more razširiti na videze izdelka, ki izhajajo iz videza izdelka, do katerega je neodvisno prišel drugi oblikovalec. Ta pravica se razširi tudi na trgovino z izdelki, ki vsebujejo kršitvene videze izdelka.

(22) Izvrševanje teh pravic je prepuščeno nacionalni zakonodaji. Tako je potrebno poskrbeti za nekatere osnovne enotne sankcije v vseh državah članicah. Te naj ne glede na jurisdikcijo, po kateri se pravica izvršuje, omogočijo prenehanje kršitev.

(23) Vsaka tretja oseba, ki lahko dokaže, da je v dobri veri začela z uporabo videza izdelka, vključenega v obseg varstva registriranega modela Skupnosti, tudi za komercialne namene znotraj Skupnosti oziroma se je na to resno in dejansko pripravljala in da njen videz izdelka ni bil kopija videza izdelka, varovanega z registriranim modelom Skupnosti, je lahko upravičena do omejene uporabe tega videza izdelka.

(24) Osnovni cilj te uredbe je, da naj postopek pridobivanja registriranega modela Skupnosti predstavlja minimalne stroške in težave za prijavitelje, tako da bo model takoj na voljo malim in srednjim podjetjem, pa tudi posameznim oblikovalcem.

(25) Industrijskim sektorjem, ki izdelujejo velike količine verjetno kratkotrajnih videzov izdelkov v kratkem časovnem obdobju, od katerih bo morda nazadnje komercializiranih le nekaj, bo neregistriran model Skupnosti pomenil prednost. Poleg tega obstaja tudi potreba teh sektorjev, da laže uporabijo registrirane modele Skupnosti. To potrebo bi torej zadovoljila možnost prijave več modelov v eni združeni prijavi. Vendar pa se modeli, zajeti v združeni prijavi, lahko obravnavajo neodvisno drug od drugega za namene izvrševanja pravic, licenciranja, stvarnih pravic, izvršbe, stečajnih postopkov, odpovedi, podaljšanja, prenosa, odloga objave ali razglasitve ničnosti.

(26) Običajna objava, ki sledi registraciji modela Skupnosti, lahko v nekaterih primerih uniči ali ogrozi uspešnost komercialne operacije, ki vsebuje videz izdelka. Možnost odloga objave za smiselno časovno obdobje v takšnih primerih ponuja rešitev.

(27) Postopek obravnave tožb v zvezi z veljavnostjo registriranega modela Skupnosti na enem mestu bi prinesel prihranek pri stroških in času v primerjavi s postopki, pri katerih sodelujejo različna nacionalna sodišča.

(28) Zato je potrebno poskrbeti za varovalke, ki vključujejo pravico do pritožbe odboru za pritožbe ter nazadnje Sodišču Evropskih skupnosti. Takšen postopek bi pripomogel k razvoju enotne interpretacije pogojev, ki urejajo veljavnost modelov Skupnosti.

(29) Bistvenega pomena je, da se pravice, ki jih podeljuje model Skupnosti, lahko učinkovito izvršujejo po vsem ozemlju Skupnosti.

(30) Ureditev postopkov pred sodišči naj se kar najbolj izogiba "forum shoppingu".Tako je nujno postaviti jasna pravila mednarodne pristojnosti.

(31) Ta uredba ne izključuje uporabe zakonov o industrijski lastnini in drugih ustreznih zakonov držav članic, na primer zakonov v zvezi z varstvom modela, doseženim z registracijo, ali v zvezi z neregistriranimi modeli, blagovnimi znamkami, patenti in uporabnimi modeli, nelojalno konkurenco ali civilnopravno odgovornostjo pri videzih izdelka, varovanih z modeli Skupnosti.

(32) V odsotnosti popolne usklajenosti avtorskega prava je pomembno uveljaviti načelo kumulacije varstva z modelom Skupnosti in varstva po avtorskem pravu, medtem ko se državam članicam pušča proste roke pri določanju obsega varstva avtorske pravice in pogojev, po katerih se takšno varstvo priznava.

(33) Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, naj se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta št. 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [5] –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Model Skupnosti

1. Model, ki ustreza pogojem iz te uredbe, je v nadaljnjem besedilu "model Skupnosti".

2. Videz izdelka je varovan:

(a) z "neregistriranim modelom Skupnosti", če je ta dostopen javnosti na način, predviden v tej uredbi;

(b) z "registriranim modelom Skupnosti", če je registriran na način, predviden s to uredbo.

3. Model Skupnosti je enotnega značaja. Na celotnem območju Skupnosti ima enak učinek. Ne da se ga registrirati, prenesti ali odpovedati ali razglasiti z odločbo za ničnega niti prepovedati njegove uporabe razen za celotno območje Skupnosti. To načelo in njegove posledice veljajo, razen če ni v tej uredbi drugače določeno.

Člen 2

Urad

Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), v nadaljnjem besedilu "urad", ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o blagovni znamki Skupnosti [6], v nadaljnjem besedilu "Uredba o blagovni znamki Skupnosti", izvaja naloge, ki so mu določene s to uredbo.

NASLOV II

ZAKONODAJA V ZVEZI Z MODELI

Oddelek 1

Zahteve za varstvo

Člen 3

Opredelitve

Za namen te uredbe:

(a) "videz" pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture in/ali materialov samega izdelka in/ali značilnosti ornamentov na njem;

(b) "izdelek" pomeni vsak industrijski ali obrtni izdelek, ki med drugim vključuje dele, namenjene sestavi kompleksnega izdelka, embalažo, modni kroj, grafične simbole in tipografske znake, z izjemo računalniških programov;

(c) "kompleksni izdelek" pomeni izdelek, sestavljen iz več sestavnih delov, ki jih je mogoče zamenjati, tako da se izdelek lahko razstavi in ponovno sestavi.

Člen 4

Zahteve za varstvo

1. Videz izdelka je varovan z modelom Skupnosti, če je nov in ima individualno naravo.

2. Videz izdelka, uporabljen ali vgrajen v izdelek, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, šteje, da je nov in da ima individualno naravo le v naslednjih primerih:

(a) če sestavni del, potem ko je vgrajen v kompleksni izdelek, ob normalni uporabi slednjega ostane viden; in

(b) če vidne značilnosti sestavnega dela same na sebi izpolnjujejo zahteve glede novosti in individualne narave.

3. "Normalna uporaba" v pomenu odstavka 2(a) pomeni uporabo pri končnem uporabniku, kar izključuje vzdrževanje, servisiranje ali popravljanje.

Člen 5

Novost

1. Videz izdelka šteje za novega, če javnosti še ni bil dostopen enak videz izdelka:

(a) v primeru neregistriranega modela Skupnosti, pred datumom, na katerega je bil videz izdelka, za katerega se zahteva varstvo, prvič dostopen javnosti;

(b) v primeru registriranega modela Skupnosti, pred datumom vložitve prijave za registracijo videza izdelka, za katerega se zahteva varstvo, ali, če se zahteva prednostna pravica, datumom prednostne pravice.

2. Videzi izdelka štejejo za enake, če se njihove značilnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih.

Člen 6

Individualna narava

1. Šteje se, da ima videz izdelka individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti:

(a) v primeru neregistriranega modela Skupnosti, pred datumom, na katerega je bil videz izdelka, za katerega se zahteva varstvo, prvič dostopen javnosti;

(b) v primeru registriranega modela Skupnosti, pred datumom vložitve prijave za registracijo, ali, če se zahteva prednostna pravica, datumom prednostne pravice.

2. Pri ocenjevanju individualne narave se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvijanju modela.

Člen 7

Razkritje

1. Za namen uporabe členov 5 in 6 se šteje, da je bil videz izdelka dostopen javnosti, če je bil objavljen po registraciji ali kako drugače, razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit pred dnem iz členov 5(1)(a) in 6(1)(a) oziroma členov 5(1)(b) in 6(1)(b), razen če ti dogodki ne bi mogli utemeljeno postati znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v Skupnosti. Videz izdelka pa ne šteje za dostopnega javnosti zgolj zato, ker je bil razkrit tretji osebi pod izrecnimi ali neizrecnimi pogoji zaupnosti.

2. Razkritje se ne upošteva za namen uporabe členov 5 in 6, če je bil videz, za katerega se zahteva varstvo po registriranem modelu Skupnosti, dostopen javnosti:

(a) zaradi podatkov, ki jih je dal oblikovalec, njegov pravni naslednik ali tretja oseba, ali zaradi dejanja oblikovalca; in

(b) v obdobju 12 mesecev pred vložitvijo prijave ali datumom prednostne pravice, če se ta zahteva.

3. Odstavek 2 se uporablja tudi, če je bil model dostopen javnosti kot posledica zlorabe v odnosu do oblikovalca ali njegovega pravnega naslednika.

Člen 8

Videzi izdelka, ki jih narekuje tehnična funkcija, in videzi izdelka tehničnih veznih elementov

1. Model Skupnosti ne obstaja za značilnosti izgleda izdelka, ki jih določa izključno njegova tehnična funkcija.

2. Model Skupnosti ne obstaja za značilnosti izgleda izdelka, ki morajo biti reproducirane v natančni obliki in dimenzijah, zato da bi bilo mogoče izdelek, v katerega je videz izdelka vgrajen oziroma pri katerem se uporablja, mehansko povezati z drugim izdelkom ali ga namestiti vanj, okrog njega ali ob njega, tako da lahko vsak od izdelkov opravlja svojo funkcijo.

3. Ne glede na odstavek 2 obstaja model Skupnosti pod pogoji iz členov 5 in 6 za videz izdelka, ki je namenjen za omogočanje večkratne sestave ali povezave medsebojno zamenljivih delov modularnih sistemov.

Člen 9

Videzi izdelka, ki so v nasprotju z javnim redom ali moralo

Model Skupnosti ne obstaja za videz izdelka, ki nasprotuje javnemu redu ali sprejetim moralnim načelom.

Oddelek 2

Obseg in trajanje varstva

Člen 10

Obseg varstva

1. Obseg varstva iz modela Skupnosti zajema vsak videz izdelka, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa.

2. Pri ocenjevanju obsega varstva se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka.

Člen 11

Začetek in trajanje varstva neregistriranega modela Skupnosti

1. Videz izdelka, ki ustreza zahtevam iz oddelka 1, je varovan z neregistriranim modelom Skupnosti za obdobje treh let od datuma, na katerega je bil videz izdelka prvič dostopen javnosti v Skupnosti.

2. Za namen odstavka 1 se šteje, da je bil videz izdelka dostopen javnosti v Skupnosti, če je bil objavljen, razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit, razen če bi ti dogodki lahko utemeljeno postali znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v Skupnosti. Videz izdelka pa ne šteje za dostopnega javnosti zgolj zato, ker je bil razkrit tretji osebi pod izrecnimi ali neizrecnimi pogoji zaupnosti.

Člen 12

Začetek in trajanje varstva registriranega modela Skupnosti

Po registraciji pri Uradu je videz izdelka, ki ustreza zahtevam v razdelku 1, varovan z registriranim modelom Skupnosti za obdobje petih let od datuma, na katerega je bila vložena prijava. Imetnik pravice lahko trajanje varstva podaljša za eno ali več petletnih obdobij do največ 25 let od datuma vložitve prijave.

Člen 13

Podaljšanje

1. Registracija registriranega modela Skupnosti se podaljša na zahtevo imetnika pravice ali katerekoli osebe, ki jo izrecno pooblasti, pod pogojem, da je plačana pristojbina za podaljšanje.

2. Urad o poteku registracije registriranega modela Skupnosti pravočasno pred potekom obvesti imetnika pravice za registrirani model Skupnosti in vsako osebo, ki ima vpisano pravico v Registru modelov Skupnosti iz člena 72, v nadaljnjem besedilu "registru". Če teh podatkov ne priskrbi, to nima za posledico odgovornosti urada.

3. Zahtevo za podaljšanje je treba vložiti, pristojbino za podaljšanje pa plačati v roku šestih mesecev, ki se izteče na zadnji dan meseca, v katerem varstvo preneha. Če do tega ne pride, se lahko vloži zahteva in plača pristojbina v nadaljnjih šestih mesecih po datumu iz prvega stavka, pod pogojem, da se v tem nadaljnjem obdobju plača dodatna pristojbina.

4. Podaljšanje začne veljati od dne, ki sledi datumu, na katerega se izteče obstoječa registracija. Podaljšanje se vpiše v register.

Oddelek 3

Pravica do modela Skupnosti

Člen 14

Pravica do modela Skupnosti

1. Pravico do modela Skupnosti ima oblikovalec ali njegov pravni naslednik.

2. Če sta dve ali več oseb skupaj razvili videz izdelka, imajo pravico do modela Skupnosti skupno.

3. Če pa model razvije zaposleni pri izvrševanju svojih dolžnostih ali po navodilih delodajalca, se pravica do modela Skupnosti prenese na delodajalca, razen če se ne dogovorita drugače ali pa nacionalna zakonodaja določa drugače.

Člen 15

Zahtevki v zvezi z modelom Skupnosti

1. Če je neregistrirani model Skupnosti razkrit ali pa ga zahteva oseba, ki po členu 14 za to ni upravičena, ali pa je taka oseba za ta model vložila prijavo ali je bil registriran v njenem imenu, lahko oseba, upravičena po členu 14, brez poseganja v katero koli drugo pravno sredstvo, ki ji je na voljo, zahteva, naj se jo prizna kot zakonitega imetnika modela Skupnosti.

2. Če je oseba skupno upravičena do modela Skupnosti, lahko ta oseba v skladu z odstavkom 1 zahteva, naj se jo prizna kot skupnega imetnika.

3. Zahtevki po odstavku 1 in 2 zastarajo tri leta po datumu objave registriranega modela Skupnosti oziroma datumu razkritja neregistriranega modela Skupnosti. Ta določba se ne uporablja, če oseba, ki ni upravičena do modela Skupnosti, ni ravnala v dobri veri v času, ko je vložila prjavo za tak model, ga razkrila ali pa ji je bil dodeljen.

4. V primeru registriranega modela Skupnosti se v register vpiše naslednje:

(a) navedba, da je bil začet postopek iz odstavka 1;

(b) dokončna odločba oziroma katerikoli drugačen zaključek postopka;

Člen 16

Učinki presoje upravičenosti do registriranega modela Skupnosti

1. Če pride do popolne spremembe lastništva registriranega modela Skupnosti kot posledica sodnega postopka po členu 15(1), licence in druge pravice prenehajo ob vpisu upravičenca v register.

2. Če je pred registracijo začetka postopka po členu 15(1) imetnik registriranega modela Skupnosti ali imetnik licence uporabljal model znotraj Skupnosti oziroma se na to resno in dejansko pripravljal, lahko nadaljuje s takšno uporabo pod pogojem, da v roku, ki ga predpisuje izvedbena uredba, zahteva neizključno licenco od novega imetnika, katerega ime je vpisano v register. Licenca se podeljuje za razumno obdobje in pod razumnimi pogoji.

3. Odstavek 2 se ne uporablja, če imetnik registriranega modela Skupnosti ali licence ni ravnal v dobri veri v času, ko je začel uporabljati model ali pa se je na to pripravljal.

Člen 17

Domneva v korist registriranega imetnika modela

Oseba, v imenu katere je registriran registrirani model Skupnosti, ali pred registracijo oseba, v imenu katere je vložena prijava, se šteje za z zakonom pooblaščeno osebo, upravičeno nastopati v vseh postopkih pred uradom, kakor tudi v vseh ostalih postopkih.

Člen 18

Pravica oblikovalca do navedbe

Oblikovalec ima pravico, prav tako kot prijavitelj ali imetnik registriranega modela Skupnosti, da se ga kot takega navaja pri uradu in v registru. Če je videz izdelka rezultat skupinskega dela, se lahko namesto posameznih oblikovalcev navede skupino.

Oddelek 4

Učinki modela Skupnosti

Člen 19

Pravice iz modela Skupnosti

1. Registrirani model Skupnosti imetniku podeljuje izključno pravico do njegove uporabe in do tega, da prepreči njegovo uporabo vsaki tretji osebi, ki nima njegovega soglasja. Navedena uporaba zajema zlasti izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje ali uporabljanje izdelka, v katerega je videz izdelka vgrajen ali na katerega je pritrjen, ali skladiščenje takšnega izdelka v te namene.

2. Neregistrirani model Skupnosti pa svojemu imetniku podeljuje pravico, da prepreči dejanja iz odstavka 1 le v primeru, da izpodbijana uporaba izhaja iz posnemanja varovanega videza izdelka.

Izpodbijana uporaba ne šteje kot posledica posnemanja varovanega videza izdelka, če izhaja iz neodvisnega ustvarjalnega dela oblikovalca, o katerem se lahko razumno domneva, da ni seznanjen z videzom izdelka, ki ga je imetnik naredil dostopnega javnosti.

3. Odstavek 2 se uporablja tudi za registrirani model Skupnosti, za katerega je objava odložena, dokler ustrezni vpisi v register in spis niso dostopni javnosti v skladu s členom 50(4).

Člen 20

Omejitev pravic iz modela Skupnosti

1. Pravice iz modela Skupnosti se ne izvršujejo glede:

(a) dejanj, ki se izvedejo zasebno in v nekomercialne namene;

(b) dejanj, ki se izvedejo v namene poizkusov;

(c) dejanj reproduciranja za namen citiranja in poučevanja, pod pogojem, da so takšna dejanja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in ne škodujejo neupravičeno normalni uporabi modela ter da se navede vir.

2. Poleg tega se pravice, ki jih podeljuje model Skupnosti, ne izvršujejo glede:

(a) opreme ladij in letal, registriranih v tretji državi, če začasno vstopijo na ozemlje Skupnosti;

(b) uvoza rezervnih delov in pripomočkov v Skupnost z namenom popravila takšne ladje ali letala;

Člen 21

Izčrpanje pravic

Pravice iz modela Skupnosti se ne razširijo na dejanja v zvezi z izdelkom, v katerega je vgrajen oziroma nanj pritrjen videz izdelka, ki spada v obseg varstva modela Skupnosti, če je bil izdelek dan na trg v Skupnosti s strani imetnika modela Skupnosti ali z njegovim soglasjem.

Člen 22

Pravice prejšnje uporabe pri registriranem modelu Skupnosti

1. Pravica prejšnje uporabe obstaja za vsako tretjo osebo, ki lahko dokaže, da je pred datumom vložitve prijave, oziroma v primeru, da se zahteva prednostna pravica, pred datumom prednostne pravice, v dobri veri znotraj Skupnosti začela z uporabo videza izdelka, vključenega v obseg varstva registriranega modela Skupnosti, ki ni bil primerek le-tega, oziroma se je nanjo resno in dejansko pripravljala.

2. Pravica prejšnje uporabe podeli tretji osebi pravico, da uporablja videz izdelka za namene, za katere je bil uporabljen oziroma za katere so potekale resne in dejanske priprave pred datumom vložitve ali prednostne pravice registriranega modela Skupnosti.

3. Pravice prejšnje uporabe se ne smejo razširiti na podelitev licence za izkoriščanje modela drugi osebi.

4. Pravice predhodne uporabe se ne da prenesti razen, če je tretja oseba podjetje, skupaj s tistim delom podjetja, v katerem je bilo dejanje storjeno oziroma priprave izvedene.

Člen 23

Vladna uporaba

Vsaka določba v zakonodaji države članice, ki dovoli uporabo nacionalnih modelov s strani vlade ali za vlado, se lahko uporabi za modele Skupnosti, a le, dokler je uporaba nujno potrebna za bistvene potrebe obrambe ali varnosti.

Oddelek 5

Ničnost

Člen 24

Razglasitev ničnosti

1. Registrirani model Skupnosti se razglasi za ničnega na podlagi zahteve pri uradu v skladu s postopkom iz Naslovov VI in VII ali s strani sodišča za model Skupnosti na podlagi nasprotne tožbe v postopku za ugotavljanje kršitev.

2. Model Skupnosti se lahko razglasi za ničnega tudi po preteku ali odpovedi modelu Skupnosti.

3. Neregistrirani model Skupnosti razglasi za ničnega sodišče za model Skupnosti na zahtevo pri takšnemu sodišču ali na podlagi nasprotne tožbe v postopku za ugotavljanje kršitev.

Člen 25

Razlogi za ničnost

1. Model Skupnosti se lahko razglasi za ničnega le v naslednjih primerih:

(a) če model ne ustreza opredelitvi iz člena 3(a);

(b) če ne izpolnjuje zahtev členov 4 do 9;

(d) če je model Skupnosti v koliziji s predhodnim modelom, ki je bil dostopen javnosti po datumu vložitve prijave, oziroma, če se zahteva prednostna pravica, po datumu prednostne pravice modela Skupnosti, in ki ga od datuma, predhodnega navedenemu datumu, varuje registrirani model Skupnosti ali prijava za tak model oziroma registrirana pravica iz modela države članice ali prijava za takšno pravico;

(e) če je v poznejšem videzu izdelka uporabljen razlikovalni znak in zakonodaja Skupnosti ali države članice, ki ureja ta znak, imetniku znaka priznava pravico, da prepreči takšno uporabo;

(f) če videz izdelka predstavlja nedovoljeno uporabo dela, ki je avtorskopravno varovano v državi članici;

(g) če model pomeni nepravilno uporabo kateregakoli predmeta, navedenega v členu 6 ter Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine, v nadaljnjem besedilu "Pariške konvencije", oziroma znamenj, emblemov in grbov, ki se razlikujejo od tistih v členu 6 ter in za katere obstaja poseben javni interes v državi članici.

2. Razlog iz odstavka (1)(c) lahko uveljavlja le oseba, upravičena do modela Skupnosti po členu 14.

3. Razloge iz odstavka (1)(d), (e) in (f) lahko uveljavlja le prijavitelj ali imetnik prejšnje pravice.

4. Razlog iz odstavka (1)(g) lahko uveljavlja le oseba ali subjekt, ki ga uporaba zadeva.

5. Odstavka 3 in 4 ne vplivata na prosto odločitev držav članic, da predvidijo, da lahko razloge iz odstavka 1(d) in (g) uveljavlja tudi ustrezen organ zadevne države članice na lastno pobudo.

6. Registrirani model Skupnosti, ki je bil razglašen za ničnega v skladu z odstavkom (1)(b), (e), (f) ali (g), se lahko ohrani v spremenjeni obliki, če v tej obliki ustreza zahtevam varstva in obdrži istovetnost. "Ohranjanje" v spremenjeni obliki lahko vključuje registracijo, ki jo spremlja delna odpoved imetnika registriranega modela Skupnosti ali vpis v register sodne odločbe ali odločbe urada, ki razglaša delno ničnost registriranega modela Skupnosti.

Člen 26

Posledice ničnosti

1. Šteje se, da model Skupnosti od začetka ni imel učinkov, opredeljenih v tej uredbi, v takem obsegu, v katerem je bil razglašen za ničnega.

2. Ob upoštevanju nacionalnih določb o zahtevah po povračilu škode, ki jo je povzročila malomarnost ali pomanjkanje dobrovernosti na strani imetnika modela Skupnosti, ali o neopravičeni pridobitvi, retroaktivni učinek ničnosti modela Skupnosti ne vpliva na:

(a) katerokoli odločbo o kršitvi, ki je dobila veljavo končne odločbe in bila izvršena pred odločbo o ničnosti;

(b) katerokoli pogodbo, sklenjeno pred odločbo o ničnosti, če je bila ta realizirana pred to odločbo; vendar pa se lahko zahteva povračilo zneskov, plačanih po zadevni pogodbi, v obsegu, ki ga upravičujejo okoliščine in na podlagi pravičnosti.

NASLOV III

MODELI SKUPNOSTI KOT PREDMETI PREMOŽENJA

Člen 27

Obravnavanje modelov Skupnosti kot nacionalnih modelov

1. Razen če členi 28, 29, 30, 31 in 32 določajo drugače, se model Skupnosti kot predmet premoženja obravnava v celoti in na celotnem območju Skupnosti kot nacionalni model države članice, v kateri:

(a) ima imetnik svoj sedež ali prebivališče na zadevni datum; ali

(b) če se točka (a) ne uporablja, kjer ima imetnik na zadevni datum poslovalnico.

2. V primeru registriranega modela Skupnosti se odstavek 1 uporablja v skladu z vpisi v register.

3. V primeru skupnih imetnikov, če dva ali več izpolnjujeta pogoje iz odstavka 1, se država članica iz istega odstavka določi:

(a) v primeru neregistriranega modela Skupnosti glede na ustreznega skupnega imetnika, ki ga določijo s skupnim dogovorom;

(b) v primeru registriranega modela Skupnosti glede na prvega od ustreznih skupnih imetnikov po vrstnem redu, v kakršnem so navedeni v registru.

4. Če se odstavki 1, 2 in 3 ne uporabljajo, je država članica iz odstavka 1 tista država članica, v kateri se nahaja sedež urada.

Člen 28

Prenos registriranega modela Skupnosti

Za prenos registriranega modela Skupnosti veljajo naslednje določbe:

(a) na zahtevo ene od strank se prenos vpiše v register in objavi;

(b) dokler se prenos ne vpiše v register, pravni naslednik ne more uveljavljati pravic, ki izhajajo iz registracije modela Skupnosti;

(c) če je treba pri poslovanju z uradom upoštevati roke, lahko pravni naslednik poda ustrezne izjave uradu, potem ko urad prejme zahtevo za registracijo prenosa;

(d) vse dokumente, o katerih je na podlagi člena 66 potrebno obveščati imetnika registriranega modela Skupnosti, urad naslovi na osebo, ki je registrirana kot imetnik ali njegov zastopnik, če je bil ta imenovan.

Člen 29

Stvarne pravice iz registriranega modela Skupnosti

1. Registriran model Skupnosti se lahko uporabi v zavarovanje ali pa je predmet stvarnih pravic.

2. Na zahtevo ene od strank se pravice iz odstavka 1 vpišejo v register in objavijo.

Člen 30

Izvršba

1. Model Skupnosti je lahko predmet izvršbe.

2. Kar zadeva postopek izvršbe glede registriranega modela Skupnosti, imajo sodišča in organi države članice, določeni v skladu s členom 27, izključno pristojnost.

3. Na zahtevo ene od strank se izvršba vpiše v register in objavi.

Člen 31

Postopek v primerih insolventnosti

1. Edini postopek v primerih insolventnosti, v katerega je lahko zajet model Skupnosti, je tisti, ki se začne v državi članici na ozemlju, kjer se nahaja središče dolžnikovih glavnih interesov.

2. V primeru skupnega lastništva modela Skupnosti se odstavek 1 uporablja za delež skupnega imetnika.

3. Če je model Skupnosti del postopka v primerih insolventnosti, se to na zahtevo pristojnega nacionalnega organa vpiše v register in objavi v biltenu o modelih Skupnosti iz člena 73(1).

Člen 32

Podelitev licence

1. Model Skupnosti se lahko licencira za celotno Skupnost ali njen del. Licenca je lahko izključna ali neizključna.

2. Brez poseganja v katerikoli sodni postopek, ki temelji na pogodbenem pravu, lahko imetnik uveljavlja pravice iz modela Skupnosti proti pridobitelju licence, ki ravna v nasprotju s katerokoli določbo v svoji licenčni pogodbi v zvezi s trajanjem, obliko, v kateri se model lahko uporablja, obsegom izdelkov, za katerega je podeljena licenca, in kakovostjo izdelkov, ki jih izdela pridobitelj licence.

3. Brez poseganja v določbe licenčne pogodbe lahko pridobitelj licence začne postopek za kršitev modela Skupnosti le, če se imetnik modela Skupnosti s tem strinja. Vendar pa lahko imetnik izključne licence začne tak postopek, če imetnik modela Skupnosti po obvestilu sam ne začne postopka za ugotavljanje kršitev v ustreznem roku.

4. Pridobitelj licence ima zaradi pridobitve nadomestila za škodo, ki jo je utrpel, pravico vstopiti v postopek za ugotavljanje kršitev, ki ga začne imetnik modela Skupnosti.

5. V primeru registriranega modela Skupnosti se podelitev ali prenos licence v zvezi s takšno pravico na zahtevo ene od strank vpiše v register in objavi.

Člen 33

Posledice za tretje osebe

1. Posledice pravnih dejanj iz členov 28, 29, 30 in 32 nasproti tretjim osebam ureja zakonodaja države članice, določene v skladu s členom 27.

2. Kar pa zadeva registrirane modele Skupnosti, imajo pravna dejanja iz členov 28, 29 in 32 posledice tudi za tretje osebe v vseh državah članicah šele po vpisu v register. Kljub temu pa ima tako dejanje, preden se ga vpiše, posledice za tretje stranke, ki so pridobile pravice na registriranem modelu Skupnosti po dnevu tega dejanja, za dejanje pa so vedele na dan pridobitve pravic.

3. Odstavek 2 se ne uporablja za osebo, ki pridobi registrirani model Skupnosti ali pravico, ki zadeva registriran model Skupnosti, s prenosom celotnega podjetja ali s katerimkoli drugim univerzalnim nasledstvom.

4. Dokler skupna pravila za države članice na področju insolventnosti ne začnejo veljati, posledice postopka v primerih insolventnosti za tretje stranke ureja zakon države članice, v kateri se takšen postopek prvič začne po nacionalni zakonodaji ali predpisih, ki veljajo na tem področju.

Člen 34

Prijava registriranega modela Skupnosti kot predmet premoženja

1. Prijava registriranega modela Skupnosti kot predmet premoženja se obravnava v celoti in na celotnem območju Skupnosti kot nacionalni model države članice, določene v skladu s členom 27.

2. Členi 28, 29, 30, 31, 32 in 33 se smiselno uporabljajo pri prijavah za registrirane modele Skupnosti. Če je za učinkovanje enega od teh členov potreben vpis v register, se ta formalnost izvede ob registraciji registriranega modela Skupnosti.

NASLOV IV

PRIJAVA REGISTRIRANEGA MODELA SKUPNOSTI

Oddelek 1

Vlaganje prijav in zahteve zanje

Člen 35

Vlaganje in posredovanje prijav

1. Prijava registriranega modela Skupnosti se po izbiri prijavitelja vloži:

(a) pri uradu; ali

(b) pri osrednjem uradu za industrijsko lastnino v državi članici; ali

2. Če se prijava vloži pri osrednjem uradu za industrijsko lastnino države članice ali uradu Beneluksa za modele, ta urad stori vse potrebno za posredovanje prijave uradu v dveh tednih po vložitvi. Prijavitelju se lahko zaračuna pristojbina, ki ne presega upravnih stroškov prejema in posredovanja prijave.

3. Takoj ko urad prejme prijavo, ki ji jo je posredoval osrednji urad za industrijsko lastnino države članice ali urad Beneluksa za modele, o tem obvesti prijavitelja in navede datum prejema prijave pri uradu.

4. Najkasneje deset let po začetku veljavnosti te uredbe Komisija sestavi poročilo o delovanju sistema vlaganja prijav za registrirane modele Skupnosti, skupaj s predlogi za spremembe, ki se ji zdijo primerni.

Člen 36

Zahteve, ki jim morajo prijave ustrezati

1. Prijava registriranega modela Skupnosti vsebuje:

(a) zahtevo za registracijo;

(b) podatke o identiteti prijavitelja;

(c) prikaz videza izdelka, primeren za reprodukcijo. Če pa je predmet prijave dvodimenzionalni videz izdelka in prijava vsebuje zahtevo za odlog objave v skladu s členom 50, se prikaz videza izdelka lahko zamenja s primerkom.

2. Prijava poleg tega navede tudi izdelke, v katere naj bi bil videz izdelka vgrajen ali na katerih naj bi se uporabljal.

3. Poleg tega lahko prijava vsebuje:

(a) opis, ki pojasnjuje prikaz ali primerek;

(b) zahtevo za odlog objave registracije v skladu s členom 50;

(d) klasifikacijo po razredih izdelkov, v katere naj bi bil model vgrajen ali pri katerih naj bi se uporabljal;

(e) navedbo oblikovalca ali skupine oblikovalcev ali izjavo v odgovornosti prijavitelja, da se je oblikovalec ali skupina oblikovalcev odpovedal navedeni pravici.

4. Prijava je pogojena s plačilom pristojbine za registracijo in pristojbine za objavo. Če je vložena zahteva za odlog iz odstavka 3(b), se pristojbina za objavo nadomesti s pristojbino za odlog objave.

5. Prijava ustreza zahtevam, navedenim v izvedbeni uredbi.

6. Informacije, ki jih vsebujejo elementi, navedeni v odstavku 2 in odstavku 3(a) in (d), ne vplivajo na obseg varstva modela kot takega.

Člen 37

Združene prijave

1. V eni združeni prijavi za registriran model Skupnosti je lahko združenih več videzov izdelka. Razen v primerih ornamentov velja za to možnost pogoj, da vsi izdelki, v katere naj bi bili modeli vgrajeni oziroma nanje pritrjeni, spadajo v isti razred Mednarodne klasifikacije industrijskih modelov.

2. Poleg pristojbin iz člena 36(4) je treba pri združeni prijavi plačati dodatno pristojbino za registracijo in dodatno pristojbino za objavo. Če združena prijava vsebuje zahtevo za odlog objave, dodatno pristojbino za objavo nadomesti dodatna pristojbina za odlog objave. Dodatne pristojbine ustrezajo odstotnemu deležu osnovnih pristojbin za vsak dodatni videz izdelka.

3. Večkratna prijava ustreza pogojem prikaza, navedenim v izvedbeni uredbi.

4. Vsak od videzov izdelka, ki ga vsebuje združena prijava ali registracija, se lahko obravnava ločeno od drugih za namen uporabe te uredbe. Ločeno od drugih se lahko zlasti uveljavlja, licencira, je predmet stvarne pravice, izvršbe ali postopka v primerih insolventnosti, odpovedi, se podaljšuje ali prenese, je predmet odloga objave ali se razglasi za ničnega. Združena prijava ali registracija se lahko deli na posebne prijave ali registracije le pod pogoji, ki jih določa izvedbena uredba.

Člen 38

Datum vložitve

1. Datum vložitve prijave registriranega modela Skupnosti je datum, na katerega je prijavitelj vložil dokumente, ki vsebujejo informacije, opredeljene v členu 36(1), ali če je vložil prijavo pri osrednjem uradu za industrijsko lastnino ali uradu Beneluksa za modele, datum vložitve pri tem uradu.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 je datum vložitve prijave, ki se vloži na osrednjem uradu za industrijsko lastnino v državi članici oziroma na uradu Beneluksa za modele in ki jo urad prejme več kot dva meseca po datumu, na katerega so bili vloženi dokumenti z informacijami, ki jih opredeljuje člen 36(1), datum prejema teh dokumentov pri uradu.

Člen 39

Enakovrednost prijave modela Skupnosti in nacionalne prijave

Prijava registriranega modela Skupnosti, za katero je bil določen datum vložitve, je v vseh državah članicah enakovredna redni nacionalni vložitvi in tudi, če je primerno, prednostni pravici, ki se zahteva za prijavo.

Člen 40

Klasifikacija

Za namen te uredbe se uporablja Priloga k Sporazumu o vzpostavitvi mednarodne klasifikacije za industrijske modele, podpisanem v Locarnu dne 8. oktobra 1968.

Oddelek 2

Prednost

Člen 41

Prednostna pravica

1. Oseba, ki je pravilno vložila prijavo modela ali uporabnega modela v ali za katerokoli državo podpisnico Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine ali Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, ali njeni pravni nasledniki za namen vložitve prijave registriranega modela Skupnosti za isti model ali uporabni model uživa prednostno pravico v šestih mesecih od datuma vložitve prve prijave.

2. Vsaka vložitev, enakovredna redni nacionalni vložitvi po nacionalni zakonodaji države, v kateri je do nje prišlo, ali po bilateralnih ali multilateralnih sporazumih, vzpostavi prednostno pravico.

3. "Redna nacionalna vložitev" pomeni vsako vložitev, ki zadostuje za določitev datuma, na katerega je bila prijava vložena, ne glede na to, kako je bila rešena.

4. Poznejša prijava modela, ki je bil predmet prejšnje prve prijave v zvezi z isto državo, ki se vloži v ali v zvezi z isto državo, se šteje kot prva prijava za določanje prednostne pravice, ob pogoju, da se na dan vložitve naslednje prijave prejšnja prijava umakne, opusti ali zavrne, ne da bi postala dostopna javnosti in ne da bi na njeni podlagi nastale kakšne pravice, in da ni bila podlaga za zahtevo po priznanju prednostne pravice. Predhodna prijava torej ne more več predstavljati podlage za zahtevo po priznanju prednostne pravice.

5. Če je bila prijava prvič vložena v državi, ki ni podpisnica Pariške konvencije ali Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, se odstavki 1 do 4 uporabljajo le, če ta država v skladu z objavljenimi ugotovitvami na podlagi vložitve pri uradu in v skladu s pogoji, enakimi kot v tej uredbi, priznava prednostno pravico z enakovrednim učinkom.

Člen 42

Uveljavljanje prednosti

Prijavitelj registriranega modela Skupnosti, ki želi uveljaviti prednostno pravico na podlagi predhodne prijave, vloži izjavo o prednosti in kopijo prejšnje prijave. Če slednja ni napisana v enem od jezikov Skupnosti, lahko urad zahteva prevod predhodne prijave v enega teh jezikov.

Člen 43

Učinek prednostne pravice

Učinek prednostne pravice je, da datum prednosti šteje kot datum vložitve prijave registriranega modela Skupnosti za namen členov 5, 6, 7, 22, 25(1)(d) in 50(1).

Člen 44

Razstavna prednostna pravica

1. Če je prijavitelj registriranega modela Skupnosti razkril izdelke, v katere je videz izdelka vgrajen ali nanje pritrjen, na uradni ali uradno priznani mednarodni razstavi po Konvenciji o mednarodnih razstavah, podpisani 22. novembra 1928 v Parizu in nazadnje revidirani 30. novembra 1972, lahko, če vloži prijavo v šestih mesecih od prvega dne razstavitve takšnih izdelkov, zahteva razstavno prednostno pravico od tega dne v smislu člena 43.

2. Prijavitelj, ki želi zahtevati prednostno pravico v skladu z odstavkom 1 pod pogoji iz izvedbene uredbe, mora predložiti dokazilo, da je na razstavi razkril izdelke, v katere je model vgrajen ali nanje pritrjen.

3. Razstavna prednostna pravica, priznana v državi članici ali tretji državi, ne podaljša trajanja prednostne pravice, določenega v členu 41.

NASLOV V

POSTOPEK REGISTRACIJE

Člen 45

Preizkus formalnih zahtev za vlogo

1. Urad preveri, ali prijava ustreza zahtevam iz člena 36(1) za določitev datuma vložitve.

2. Urad preveri:

(a) ali prijava ustreza drugim zahtevam iz člena 36(2), (3), (4) in (5) oziroma v primeru združene prijave člena 37(1) in (2);

(b) ali prijava ustreza formalnim zahtevam, določenim v izvedbeni uredbi, za izvajanje členov 36 in 37;

(d) ali so izpolnjene zahteve v zvezi z zahtevo po priznanju prednostne pravice, če se ta zahteva.

3. Pogoji za preučitev formalnih zahtev za vložitev so določeni v izvedbeni uredbi.

Člen 46

Pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti

1. Če pri izvajanju preizkusa po členu 45 urad ugotovi pomanjkljivosti, ki se jih da odpraviti, urad od prijavitelja zahteva, da jih odpravi v predpisanem roku.

2. Če pomanjkljivosti zadevajo zahteve iz člena 36(1) in prijavitelj izpolni zahtevo urada v predpisanem roku, urad kot datum vložitve prijave določi datum, na katerega so odpravljene pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene v predpisanem roku, se prijava ne obravnava kot prijava registriranega modela Skupnosti.

3. Če pomanjkljivosti zadevajo zahteve, vključno s plačilom pristojbin, iz člena 45(2)(a), (b) in (c) in prijavitelj izpolni zahtevo urada v predpisanem roku, urad kot datum vložitve prijave določi datum, na katerega je bila prijava prvotno vložena. Če se nepravilnosti ali zamuda pri plačilu ne odpravijo v predpisanem roku, urad prijavo zavrže.

4. Če pomanjkljivosti zadevajo zahteve iz člena 45(2)(d) in niso odpravljene v predpisanem roku, je posledica izguba prednostne pravice.

Člen 47

Razlogi za neregistracijo

1. Če urad pri preizkusu iz člena 45 ugotovi, da videz izdelka, za katerega se zahteva varstvo:

(a) ne ustreza opredelitvi v členu 3(a); ali

(b) je v nasprotju z javnim redom ali sprejetimi moralnimi načeli, prijavo zavrne.

2. Prijava se ne zavrne, dokler prijavitelj ni dobil možnosti za umik ali spremembo prijave ali predložitev svojih pripomb.

Člen 48

Registracija

Če so izpolnjene zahteve, ki jih mora izpolnjevati prijava registriranega modela Skupnosti, in če prijava ni bila zavrnjena na podlagi člena 47, urad prijavo vpiše v Register modelov Skupnosti kot registrirani model Skupnosti. Registracija ima datum vložitve prijave iz člena 38.

Člen 49

Objava

Ob registraciji urad objavi registrirani model Skupnosti v Biltenu za modele Skupnosti, kot je navedeno v členu 73(1). Vsebina objave se določi z izvedbeno uredbo.

Člen 50

Odlog objave

1. Prijavitelj registriranega modela Skupnosti lahko ob vložitvi prijave zahteva, da se objava registriranega modela Skupnosti odloži za obdobje 30 mesecev od datuma vložitve prijave, ali v primeru, da se zahteva prednostna pravica, od datuma prednostne pravice.

2. Če so izpolnjeni pogoji iz člena 48, se na takšno zahtevo registrirani model Skupnosti registrira, vendar nista niti prikaz videza izdelka niti katerakoli vloga v zvezi s prijavo po členu 74(2) dostopna javnosti.

3. Urad v Biltenu modelov Skupnosti objavi odlog objave registriranega modela Skupnosti. Objavo spremlja podatek o identiteti imetnika pravic registriranega modela Skupnosti, datum vložitve prijave in drugi podatki, ki jih predpisuje izvedbena uredba.

4. Ob izteku obdobja odloga oziroma na zahtevo imetnika pravic že pred tem urad omogoči dostop javnosti do vseh vpisov v register in spis v zvezi s prijavo ter objavi registrirani model Skupnosti v Biltenu modelov Skupnosti pod pogojem, da je v roku, določenim z izvedbeno uredbo:

(a) plačana pristojbina za objavo in v primeru združene prijave tudi dodatna pristojbina za objavo;

(b) imetnik pravic pri uradu predložil prikaz videza izdelka, če je uporabil možnost po členu 36(1)(c).

Če imetnik pravic ne izpolni teh zahtev, se šteje, da registrirani model Skupnosti od začetka ni imel učinkov, opredeljenih v tej uredbi.

5. V primeru združenih prijav se odstavek 4 uporabi le za tiste modele, ki so vanje vključeni.

6. Začetek sodnega postopka na podlagi registriranega modela Skupnosti v obdobju odloga objave je pogojen s tem, da so bile informacije, ki jih vsebuje register in spis v zvezi s prijavo, posredovane osebi, proti kateri je začet sodni postopek.

NASLOV VI

ODPOVED IN NIČNOST REGISTRIRANEGA MODELA SKUPNOSTI

Člen 51

Odpoved

1. Imetnik pravice pisno prijavi uradu odpoved registriranemu modelu Skupnosti. Ta začne učinkovati, ko se vpiše v register.

2. Če pride do odpovedi modelu Skupnosti, ki je predmet odloga objave, se šteje, kot da od začetka ni imel učinkov, opredeljenih v tej uredbi.

3. Registriranemu modelu Skupnosti se je možno delno odpovedati pod pogojem, da v spremenjeni obliki ustreza zahtevam za varstvo in da je istovetnost videza izdelka ohranjena.

4. Odpoved se registrira le s privoljenjem imetnika pravice, vpisane v register. Če je registrirana licenca, se odpoved vpiše v register le, če imetnik pravic na registriranem modelu Skupnosti dokaže, da je pridobitelja licence obvestil o svoji nameri o odpovedi. Ta vpis se opravi po izteku roka, ki ga predpiše izvedbena uredba.

5. Če je bil postopek po členu 14 v zvezi z upravičenostjo do registriranega modela Skupnosti začet pred sodiščem za model Skupnosti, urad ne vpiše odpovedi v register brez privoljenja tožnika.

Člen 52

Zahteva za razglasitev ničnosti

1. V skladu s členom 25(2), (3), (4) in (5) lahko vsaka fizična ali pravna oseba, pa tudi državni organ, ki je za to pooblaščen, pri uradu vloži zahtevo za razglasitev ničnosti registriranega modela Skupnosti.

2. Zahteva se vloži v obliki pisne obrazložene izjave. Dokler ni plačana pristojbina za zahtevo za razglasitev ničnosti, se zahteva ne šteje za vloženo.

3. Zahteva za ugotovitev ničnosti ni sprejemljiva, če je bila zahteva na podlagi iste pravne in dejanske podlage, ki je vključevala iste stranke, že obravnavana na sodišču za modele Skupnosti v državi članici in postala pravnomočna.

Člen 53

Preizkus zahteve

1. Če urad ugotovi, da je zahteva za razglasitev ničnosti sprejemljiva, urad preizkusi, ali razlogi za ničnost iz člena 25 vplivajo na ohranjanje registriranega modela Skupnosti.

2. Pri preizkusu zahteve, ki se opravi v skladu z izvedbeno uredbo, urad pozove stranke, kolikorkrat je to potrebno, da vložijo opažanja v roku, ki jim ga postavi urad, o navedbah drugih strank ali o svojih navedbah.

3. Odločba o ugotovitvi ničnosti registriranega modela Skupnosti se vpiše v register, ko postane dokončna.

Člen 54

Sodelovanje domnevnega kršitelja v postopku

1. Če je vložena zahteva za razglasitev ničnosti registriranega modela Skupnosti in dokler urad ne sprejme dokončne odločbe, lahko vsaka tretja stranka, ki dokaže, da je bil proti njej začet postopek ugotavljanja kršitev za isti model, kot stranka vstopi v postopek glede ničnosti na podlagi zahteve, vložene v treh mesecih od datuma, na katerega je bil začet postopek.

Enako velja za vsako tretjo stranko, ki dokaže, da je imetnik pravic iz modela Skupnosti zahteval, naj preneha z domnevno kršitvijo pravic iz modela, in da je začela postopek za ugotovitveno sodbo sodišča, da ne krši modela Skupnosti.

2. Zahteva, naj vstopi kot stranka, se poda v obliki pisne obrazložene izjave. Dokler se ne plača pristojbina za razglasitev ničnosti iz člena 52(2), se zahteva ne šteje za vloženo. Nato se zahteva v skladu z izjemami iz izvedbene uredbe obravnava kot zahteva za ugotovitev ničnosti.

NASLOV VII

PRITOŽBE

Člen 55

Odločbe, zoper katere se lahko vloži pritožba

1. Pritožba se lahko vloži zoper odločbe preizkuševalcev, Oddelka za upravljanje blagovnih znamk in modelov ter pravne zadeve ter oddelkov za ničnost. Pritožba zadrži izvršitev.

2. Zoper odločbo, s katero se ne zaključi postopek glede ene stranke, se je mogoče pritožiti le v pritožbi zoper dokončno odločbo, razen če odločba dopušča ločeno pritožbo.

Člen 56

Osebe s pravico do pritožbe in pravico biti stranka v pritožbenem postopku

Pravico do pritožbe ima vsaka stranka v postopku, ki jo odločba zadeva. Vsaka druga stranka v postopku ima po samem zakonu pravico biti stranka v pritožbenem postopku.

Člen 57

Rok in oblika pritožbe

Pritožba se pisno vloži pri uradu v dveh mesecih po datumu obvestila o odločbi, zoper katero se pritožba vlaga. Šteje se, da je pritožba vložena šele, ko je plačana pristojbina za pritožbo. V roku štirih mesecev po datumu obvestila o odločbi je treba vložiti pisno izjavo, ki navaja vzroke za pritožbo.

Člen 58

Vmesni preizkus

1. Če oddelek, zoper čigar odločbo je vložena pritožba, presodi, da je pritožba utemeljena, popravi svojo odločbo. To pa ne velja, če pritožniku ugovarja druga stranka v postopku.

2. Če se odločba v roku enega meseca po prejetju izjave o vzrokih ne spremeni, se pritožba preda odboru za pritožbe brez odlašanja in brez pripomb na vsebino.

Člen 59

Preizkus pritožbe

1. Če je pritožba sprejemljiva, odbor za pritožbe preizkusi, ali je dovoljena.

2. Pri preizkusu pritožbe odbor za pritožbe pozove stranke, kolikorkrat je to potrebno, da vložijo opažanja v roku, ki jim ga postavi odbor za pritožbe, o navedbah drugih strank ali urada.

Člen 60

Odločbe v zvezi s pritožbami

1. Po preizkusu utemeljenosti pritožbe odbor za pritožbe odloči o pritožbi. Odbor za pritožbe lahko bodisi izvršuje katerokoli pooblastilo v pristojnosti oddelka, odgovornega za odločbo, zoper katero je vložena pritožba, ali pa vrne zadevo temu oddelku v nadaljnji postopek.

2. Če odbor za pritožbe vrne zadevo v nadaljnji postopek oddelku, zoper odločbo katerega je vložena pritožba, je ta oddelek vezan na razloge odločbe odbora za pritožbe, če so dejstva enaka.

3. Odločbe odborov za pritožbe učinkujejo šele od dne, ko poteče rok iz člena 61(5), ali v primeru, da je bila zadeva v tem odbobju obravnavana na Evropskem sodišču, od dne zavrnitve te tožbe.

Člen 61

Tožbe pred Sodiščem

1. Proti odločbam odborov za pritožbe glede pritožb se lahko vloži tožba pri Sodišču.

2. Tožba se lahko vloži zaradi kršitev pravil o pristojnosti, kršitve bistvenih določb postopka, kršitve Pogodbe, te uredbe ali kateregakoli pravnega pravila v zvezi z njihovo uporabo ali zaradi zlorabe pooblastil.

3. Sodišče je pristojno za razveljavitev ali spremembo izpodbijane odločbe.

4. Tožbo lahko vloži vsaka stranka v postopku, ki jo zadeva odločba odbora za pritožbe.

5. Tožba se vloži pri Sodišču v dveh mesecih po datumu obvestila o odločbi odbora za pritožbe.

6. Urad mora storiti vse, kar je potrebno, da izvrši sodbo Sodišča.

NASLOV VIII

POSTOPEK PRED URADOM

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 62

Obrazložitve odločb

Odločbe urada navajajo razloge, na katerih temeljijo. Temeljijo le na razlogih ali dokazih, na katere so imele zadevne stranke priložnost podati navedbe.

Člen 63

Preučevanje dejstev s strani urada po uradni dolžnosti

1. V postopku urad preveri dejstva po uradni dolžnosti. Vendar pa je urad v postopku v zvezi z razglasitvijo ničnosti pri tem preizkusu omejen na dejstva, dokaze in argumente, podane s strani strank, in zahtevani ukrep.

2. Urad lahko ne upošteva dejstev ali dokazov, ki jih zadevne stranke ne predložijo pravočasno.

Člen 64

Ustni postopki

1. Urad po uradni dolžnosti ali na zahtevo katere koli stranke v postopku vodi ustni postopek, če presodi, da je to ustrezno.

2. Ustni postopek, vključno z razglasitvijo odločbe, je javen, razen če oddelek, pred katerim se postopek odvija, ne odloči drugače v primerih, ko bi prisotnost javnosti lahko povzročila resno in neupravičeno škodo, še zlasti stranki v postopku.

Člen 65

Dokazni postopek

1. V postopkih pred uradom sredstva za izvajanje ali pridobivanje ukazov vključujejo:

(a) zaslišanje strank;

(b) zahtevo za informacije;

(d) zaslišanje prič;

(e) izvedenska mnenja;

(f) zaprisežene ali overjene pisne izjave ali izjave, ki imajo podoben učinek po zakonu države, v kateri je izjava sestavljena.

2. Ustrezni oddelek urada lahko enega svojih članov pooblasti za to, da preuči predložene dokaze.

3. Če se uradu zdi potrebno, da stranka, priča ali izvedenec ustno predloži dokaze, zadevni osebi izda poziv, da se mora zglasiti pri uradu.

4. Stranke se obvestijo o zaslišanju priče ali izvedenca pred uradom. Pravico imajo, da so prisotne in da priči ali izvedencu zastavljajo vprašanja.

Člen 66

Uradno obvestilo

Urad po uradni dolžnosti obvesti zadevne osebe o odločbah in pozivih ter o kateremkoli drugem obvestilu ali drugem sporočilu, za katerega je določen rok, ali o sporočilih, o katerih morajo biti zadevne osebe obveščene po drugih določbah te uredbe ali izvedbene uredbe ali katerih obveščanje je ukazal predstojnik urada.

Člen 67

Vrnitev v prejšnje stanje

1. Prijavitelj ali imetnik registriranega modela Skupnosti ali katerakoli druga stranka v postopku pred uradom, ki kljub skrbnemu ravnanju, ki so ga zahtevale okoliščine, ni mogla upoštevati roka, na podlagi zahteve ponovno pridobi pravice, če to neupoštevanje na podlagi določb te uredbe neposredno povzroči izgubo pravice ali pravnega sredstva.

2. Zahteva mora biti vložena v pisni obliki v roku dveh mesecev od prenehanja vzroka za neupoštevanje roka. Zamujeno dejanje je treba opraviti v tem roku. Zahteva se sprejme le v roku enega leta po poteku neupoštevanega roka. V primeru, da zahteva za podaljšanje registracije ni vložena ali pristojbina za podaljšanje ni plačana, se od enoletnega roka odšteje nadaljnje obdobje šestih mesecev iz drugega stavka člena 13(3).

3. V zahtevi morajo biti navedeni razlogi, na katerih temelji, in dejstva, na katera se opira. Zahteva ne šteje za vloženo, dokler ni plačana pristojbina za vrnitev v prejšnje stanje.

4. Oddelek, pristojen za odločanje o zamujenem dejanju, odloči o zahtevi.

5. Določbe tega člena se ne uporabljajo za roke iz odstavka 2 in člena 41(1).

6. Če prijavitelj ali imetnik registriranega modela Skupnosti ponovno vzpostavi svoje pravice, pravic ne sme uveljavljati proti tretji stranki, ki je v dobri veri dala na trg izdelke, v katere je vgrajen ali nanje pritrjen videz izdelka, vključen v obseg varstva registriranega modela Skupnosti, v obdobju med izgubo pravic iz prijave ali registracije registriranega modela Skupnosti in objavo ponovne vzpostavitve pravic.

7. Tretja stranka, ki ima pravice iz odstavka 6, lahko začne postopek tretje stranke proti odločbi o ponovni vzpostavitvi pravic prijavitelja ali imetnika registriranega modela Skupnosti v roku dveh mesecev od dne objave ponovne vzpostavitve teh pravic.

8. Nič v tem členu ne omejuje pravice države članice do dovolitve vrnitve v prejšnje stanje v zvezi z roki iz te uredbe, ki jih je treba upoštevati pred organi takšne države.

Člen 68

Upoštevanje splošnih načel

Ob odsotnosti postopkovnih pravil v tej uredbi, izvedbeni uredbi, uredbi o pristojbinah ali poslovnika odborov za pritožbe urad upošteva načela postopkovnega prava, splošno priznana v državah članicah.

Člen 69

Prenehanje finančnih obveznosti

1. Pravice urada do plačila pristojbin prenehajo štiri leta od konca koledarskega leta, v katerem je pristojbina zapadla.

2. Pravice nasproti uradu za povračilo pristojbin ali zneskov, plačanih preko pristojbine, prenehajo po štirih letih od konca koledarskega leta, v katerem je pravica nastala.

3. Roki, določeni v odstavkih 1 in 2, se prekinejo v primeru iz odstavka 1 z zahtevo po plačilu pristojbine, v primeru iz odstavka 2 pa z obrazloženim pisnim zahtevkom. Ob prekinitvi začne rok nemudoma spet teči, konča pa se najkasneje šest let po koncu leta, v katerem se je prvotno začel, razen če se medtem ni začel sodni postopek za uveljavitev pravice. V tem primeru se obdobje konča najmanj leto dni po pravnomočnosti sodbe.

Oddelek 2

Stroški

Člen 70

Porazdelitev stroškov

1. Stranka, ki izgubi v postopku za razglasitev ničnosti registriranega modela Skupnosti ali v pritožbenem postopku, nosi stroške druge stranke, pa tudi vse stroške, ki jih povzroči sama in so nujno potrebni za potek postopka, vključno s potnimi stroški, stroški vzdrževanja in plačila zastopnika, svetovalca ali odvetnika, v mejah tarife, določene za vsako kategorijo stroškov pod pogoji, določenimi v izvedbeni uredbi.

2. Če pa vsaka stranka uspe v nekaterih delih in izgubi v drugih ali če tako narekujejo razlogi pravičnosti, oddelek za ničnost ali odbor za pritožbe odloči o drugačni porazdelitvi stroškov.

3. Stranka, ki postopek zaključi z odpovedjo registriranega modela Skupnosti ali z nepodaljšanjem registracije ali z umikom zahteve za razglasitev ničnosti ali z umikom pritožbe, plača pristojbine in stroške druge stranke, kot je določeno v odstavkih 1 in 2.

4. Če se postopek ne nadaljuje na sodišču, so stroški v diskreciji oddelka za ničnost ali odbora za pritožbe.

5. Če stranke pred oddelkom za ničnost ali odborom za pritožbe sklenejo poravnavo stroškov, ki se razlikuje od tiste iz odstavkov 1, 2, 3 in 4, zadevni organ ta dogovor upošteva.

6. Tajništvo oddelka za ničnost ali odbora za pritožbe na zahtevo določi znesek stroškov, ki se plača skladno s predhodnimi odstavki. Tako določen znesek se lahko spremeni z odločbo oddelka za ničnost ali odbora za pritožbe na zahtevo, vloženo v roku, ki ga predpisuje izvedbena uredba.

Člen 71

Izvrševanje odločb o določitvi stroškov

1. Vsaka dokončna odločba urada o določitvi stroškov je izvršljiva.

2. Izvrševanje urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo na ozemlju države, kjer postopek poteka. Izvršilna klavzula je priložena odločbi brez drugih formalnosti razen potrditve pristnosti odločbe s strani nacionalnega organa, ki ga vlada vsake države članice imenuje v ta namen in o tem obvesti urad in Sodišče.

3. Ko se te formalnosti opravijo na podlagi zahteve zadevne stranke, lahko ta preide k izvršbi v skladu z nacionalno zakonodajo tako, da zadevo neposredno preda pristojnemu organu.

4. Izvršba se lahko začasno ustavi le z odločbo Sodišča. Vendar pa o pritožbah glede nepravilnosti izvršbe odločajo sodišča zadevne države članice.

Oddelek 3

Obveščanje javnosti in organov držav članic

Člen 72

Urad vodi register, znan kot Register modelov Skupnosti, ki vsebuje podrobne podatke, katerih registracijo določa ta uredba ali izvedbena uredba. Register je dostopen javnosti, razen v primerih, ko je v členu 50(2) določeno drugače.

Člen 73

Periodične publikacije

1. Urad periodično izdaja Bilten o modelih Skupnosti, ki vsebuje vpise v Register modelov Skupnosti, ki so dostopni javnosti, pa tudi druge podatke, katerih objavo predpisuje ta uredba ali izvedbena uredba.

2. Obvestila in informacije splošnega značaja, ki jih izdaja predstojnik urada, in vse druge informacije, pomembne za to uredbo ali njeno izvajanje, so objavljene v Uradnem listu urada.

Člen 74

Pregled spisov

1. Spisi v zvezi s prijavami registriranega modela Skupnosti, ki še niso bili objavljeni, ali spisi v zvezi z registriranimi modeli Skupnosti, ki so predmet odloga objave v skladu s členom 50 oziroma ki so bili kot predmet takšnega odloga odpovedani pred ali ob izteku tega obdobja, niso dostopni javnosti brez privoljenja prijavitelja ali imetnika registriranega modela Skupnosti.

2. Vsaka oseba, ki lahko dokaže pravni interes, lahko preuči spis brez privoljenja prijavitelja ali imetnika registriranega modela Skupnosti pred objavo ali po odpovedi v primeru iz odstavka 1.

To še zlasti velja, če oseba dokaže, da je prijavitelj ali imetnik registriranega modela Skupnosti ukrepal glede uveljavljanja pravice iz registriranega modela Skupnosti.

3. Po objavi registriranega modela Skupnosti se lahko spis na zahtevo pregleda.

4. Če pa se spis pregleduje v skladu z odstavkoma 2 in 3, se lahko določeni dokumenti v spisu umaknejo iz pregleda v skladu z določbami izvedbene uredbe.

Člen 75

Upravno sodelovanje

Razen če ni s to uredbo ali nacionalno zakonodajo drugače določeno, si urad in sodišča ali organi držav članic na zahtevo vzajemno pomagajo s posredovanjem informacij ali dajanje spisov na razpolago za pregled.

Če urad predloži spise v pregled sodiščem, državnim tožilstvom ali osrednjim uradom za industrijsko lastnino, pregled ni podvržen omejitvam iz člena 74.

Člen 76

Izmenjava publikacij

1. Urad in osrednji uradi za industrijsko lastnino držav članic drug drugemu na zahtevo in za lastno uporabo brezplačno pošiljajo enega ali več izvodov svojih publikacij.

2. Urad lahko sklepa sporazume glede izmenjave ali ponudbe publikacij.

Oddelek 4

Zastopanje

Člen 77

Splošna načela zastopanja

1. Ob upoštevanju določb iz odstavka 2 ni nihče zavezan, da mora imeti zastopnika pred uradom.

2. Brez poseganja v drugi pododstavek odstavka 3 morajo biti fizične ali pravne osebe, ki nimajo stalnega prebivališča ali glavnega kraja poslovanja ali resne in dejanske proizvodne ali trgovske poslovalnice v Skupnosti, pred uradom, ki ga ustanavlja ta uredba, zastopane v skladu s členom 78(1) v vseh postopkih, ki jih predvideva ta uredba, razen pri vlaganju prijave za registrirani model Skupnosti; izvedbena uredba lahko dopušča druge izjeme.

3. Fizične ali pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče ali glavni kraj poslovanja ali resno in dejansko proizvodno ali trgovsko poslovalnico v Skupnosti, lahko pred uradom zastopa njihov zaposleni, ki mora pri tem vložiti podpisano pooblastilo za vnašanje spisov, katerega podrobnosti so določene z izvedbeno uredbo.

Zaposleni pravne osebe, za katero velja ta odstavek, lahko zastopa tudi druge pravne osebe, ki so ekonomsko povezane s prvo pravno osebo, tudi če te druge pravne osebe nimajo stalnega prebivališča ali glavnega kraja poslovanja ali resne in dejanske proizvodne ali trgovske poslovalnice v Skupnosti Skupnosti.

Člen 78

Poklicno zastopanje

1. Zastopanje fizičnih ali pravnih oseb v postopkih pred uradom po tej uredbi lahko izvaja le:

(a) pravnik z diplomo iz ene od držav članic in s krajem poslovanja v Skupnosti, če ima v isti državi pooblastilo, da deluje kot zastopnik v zadevah industrijske lastnine; ali

(b) poklicni zastopnik, katerega ime je na seznamu poklicnih zastopnikov iz člena 89(1)(b) Uredbe o blagovni znamki Skupnosti; ali

2. Osebe iz odstavka 1(c) so upravičene le do zastopanja tretjih oseb v postopku pred uradom o zadevah v zvezi z modeli.

3. Izvedbena uredba določa, ali in pod katerimi pogoji morajo zastopniki pri uradu vložiti pisno pooblastilo za vnos spisov.

4. Na posebni seznam poklicnih zastopnikov v zadevah v zvezi z modeli se lahko vpiše vsaka fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) biti mora državljan ene držav članic;

(b) njegov kraj poslovanja ali stalna zaposlitev mora biti v Skupnosti;

(c) imeti mora pravico do zastopanja fizičnih ali pravnih oseb pri zadevah v zvezi z modeli pred osrednjim uradom za industrijsko lastnino v državi članici ali pred uradom Beneluksa za modele. Če v tej državi pravica do zastopanja v zadevah v zvezi z modeli ni pogojena z zahtevo po posebni poklicni usposobljenosti, morajo osebe, ki zaprosijo za uvrstitev na seznam, vsaj pet let aktivno delovati v zadevah v zvezi z modeli pred osrednjim uradom za industrijsko lastnino v isti državi. Vendar pa osebam, katerih poklicna usposobljenost za zastopanje fizičnih ali pravnih oseb v zadevah v zvezi z modeli pred osrednjim uradom za industrijsko lastnino ene izmed držav članic je uradno priznana v skladu s pravili, ki jih določi takšna država, ni treba izpolnjevati pogoja opravljanja poklica.

5. Vpis na seznam iz odstavka 4 se opravi na zahtevo, ki jo spremlja potrdilo osrednjega urada za industrijsko lastnino zadevne države članice, ki mora navajati, da so pogoji iz navedenega odstavka izpolnjeni.

6. Predstojnik urada lahko odobri izvzetje iz:

(a) zahteve odstavka 4(a) v posebnih okoliščinah;

(b) zahteve drugega stavka odstavka 4(c), če prijavitelj priskrbi dokaz, da si je zahtevano usposobljenost pridobil drugače.

7. Pogoji, pod katerimi se takšno osebo odstrani s seznama, so določeni v izvedbeni uredbi.

NASLOV IX

PRISTOJNOST IN POSTOPEK V PRAVNIH POSTOPKIH V ZVEZI Z MODELI SKUPNOSTI

Oddelek 1

Pristojnost in izvrševanje

Člen 79

Uporaba konvencije o jursdikciji in izvrševanju

1. Razen če ni v tej uredbi drugače določeno, se Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in trgovinskih zadevah, podpisana v Bruslju 27. septembra 1968 [7], v nadaljnjem besedilu "Konvencija o pristojnosti in izvrševanju", uporablja pri postopkih v zvezi z modeli Skupnosti in prijavami za registrirane modele Skupnosti, pa tudi pri postopkih na podlagi modelov Skupnosti in nacionalnih modelov, ki uživajo hkratno varstvo.

2. Določbe Konvencije o pristojnosti in izvrševanju, katerih uporabo omogoča odstavek 1, veljajo za vsako državo članico izključno v besedilu, ki velja za to državo ob zadevnem času.

3. V primeru postopkov glede tožb in zahtev iz člena 85:

(a) se členi 2, 4, 5(1), (3), (4) in (5), 16(4) in 24 Konvencije o pristojnosti in izvrševanju ne uporabljajo;

(b) se člena 17 in 18 te konvencije uporabljata v skladu z omejitvami v členu 82(4) iz te uredbe;

(c) se določbe iz naslova II te konvencije, ki veljajo za osebe s stalnim prebivališčem v državi članici, uporabljajo tudi za osebe, ki nimajo stalnega prebivališča v katerikoli državi članici, imajo pa tam poslovalnico.

4. Določbe Konvencije o pristojnosti in izvrševanju nimajo učinkov za nobeno državo članico, v kateri ta konvencija še ni začela veljati. Do začetka veljavnosti postopke iz odstavka 1 v takšni državi članici ureja bilateralna ali multilateralna konvencija, ki ureja njen odnos z drugo zadevno državo članico, oziroma v primeru, da ne obstaja nobena takšna konvencija, domača zakonodaja o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb.

Oddelek 2

Spori v zvezi s kršitvijo in veljavnostjo modelov Skupnosti

Člen 80

Sodišča za modele Skupnosti

1. Države članice na svojem ozemlju določijo kar najmanjše število nacionalnih sodišč prve in druge stopnje (sodišča za modele Skupnosti), ki izvajajo naloge po tej uredbi.

2. Vsaka država članica najpozneje do 6. marca 2005 posreduje Komisiji seznam sodišč za modele Skupnosti, na katerem navede njihove nazive in krajevno pristojnost.

3. O vsaki spremembi, ki se po posredovanju pojavi na seznamu iz odstavka 2 glede števila, nazivov ali krajevnih pristojnosti sodišč za modele Skupnosti, zadevna država članica brez odlašanja obvesti Komisijo.

4. Informacije iz odstavkov 2 in 3 Komisija sporoči državam članicam in objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

5. Dokler država članica ne posreduje seznama, kot je določeno v odstavku 2, pristojnost za katerikoli postopek, ki izhaja iz tožbe po členu 81 in za katerega so po členu 82 pristojna sodišča iste države članice, pripada tistemu sodišču zadevne države, ki bi imelo pristojnost ratione loci in ratione materiae v primeru postopkov v zvezi s pravicami iz nacionalnega modela te države.

Člen 81

Pristojnost v zvezi s kršitvami in veljavnostjo

Sodišča za modele Skupnosti imajo izključno pristojnost:

(a) pri tožbah glede kršitve in – če so po nacionalni zakonodaji dovoljene – tožbah glede grožnje kršitve modelov Skupnosti;

(b) pri tožbah na ugotovitev nekršitev modelov Skupnosti, če so po nacionalni zakonodaji dovoljene;

(d) pri nasprotnih tožbah na ugotovitev ničnosti modela Skupnosti, ki se pojavijo kot posledica tožb pod točko (a).

Člen 82

Mednarodna jurisdikcija

1. Ob upoštevanju določb te uredbe in vseh določb Konvencije o pristojnosti in izvrševanju, ki se uporabljajo na podlagi člena 79, se postopek v zvezi s tožbami in zahtevki iz člena 81 začne pred sodiščem države članice, v kateri ima toženec stalno prebivališče oziroma, če nima stalnega prebivališča v nobeni državi članici, v tisti državi članici, v kateri ima poslovalnico.

2. Če toženec nima niti stalnega prebivališča niti poslovalnice v nobeni državi članici, se takšen postopek začne pred sodiščem v državi članici, v kateri ima stalno prebivališče tožnik, oziroma v primeru, da nima stalnega prebivališča v nobeni državi članici, v državi članici, kjer ima poslovalnico.

3. Če niti toženec niti tožnik nimata stalnega prebivališča ali poslovalnice v državi članici, se takšen postopek začne pred sodiščem države članice, kjer ima svoj sedež urad.

4. Ne glede na odstavke 1, 2 in 3:

(a) se člen 17 Konvencije o pristojnosti in izvrševanju uporabi, če stranke soglašajo, da ima pristojnost drugo sodišče za modele Skupnosti;

(b) se člen 18 konvencije uporabi, če toženec pride na obravnavo pred drugim sodiščem za modele Skupnosti.

5. Postopki v zvezi s tožbami in zahtevki iz člena 81(a) in (d) se lahko začnejo tudi pred sodišči države članice, v kateri je prišlo do kršitve ali pa je bilo z njo zagroženo.

Člen 83

Obseg pristojnosti pri kršitvah

1. Sodišče za modele Skupnosti, katerega pristojnost temelji na členu 82(1), (2), (3) ali (4), je pristojno za tožbe o izvršenih ali zagroženih kršitvah na ozemlju katere koli države članice.

2. Sodišče za modele Skupnosti, katerega pristojnost temelji na členu 82(5), je pristojno le za dejanja kršitve, izvršena ali zagrožena na območju države članice, kjer se to sodišče nahaja.

Člen 84

Tožba ali nasprotna tožba na ugotovitev ničnosti modela Skupnosti

1. Tožba ali nasprotna tožba na ugotovitev ničnosti modela Skupnosti lahko temelji le na razlogih za ničnost, navedenih v členu 25.

2. V primerih iz člena 25(2), (3), (4) in (5) lahko tožbo ali nasprotno tožbo vloži le oseba, ki je upravičena po teh določbah.

3. Če se nasprotna tožba vloži v postopku, kjer imetnik modela Skupnosti še ni stranka, se ga o tem obvesti in lahko vstopi kot stranka v postopek v skladu s pogoji, ki jih določa zakonodaja države članice, v kateri se nahaja sodišče.

4. Veljavnosti modela Skupnosti se ne sme izpodbijati v tožbi za ugotovitev nekršitve.

Člen 85

Domneva veljavnosti - obramba iz vsebinskih razlogov

1. V postopku glede tožbe zaradi kršitve ali tožbe zaradi zagrožene kršitve registriranega modela Skupnosti sodišče za modele Skupnosti obravnava model Skupnosti kot veljaven. Veljavnost se lahko izpodbija le z nasprotno tožbo na ugotovitev ničnosti. Vendar pa je ugovor v zvezi z ničnostjo modela Skupnosti, vložen drugače kot pa z nasprotno tožbo, sprejemljiv, če toženec zatrjuje, da se lahko model Skupnosti razglasi za ničnega zaradi prejšnje nacionalne pravice iz modela v pomenu člena 25(1)(d), ki mu pripada.

2. V postopku glede tožbe v zvezi s kršitvami ali tožbe zaradi zagrožene kršitve neregistriranega modela Skupnosti sodišče za modele Skupnosti obravnava model Skupnosti kot veljaven, če imetnik pravic priskrbi dokaz, da so pogoji iz člena 11 izpolnjeni in pokaže, kaj predstavlja individualno naravo njegovega modela Skupnosti. Vendar pa lahko toženec izpodbija njegovo veljavnost z ugovorom ali z nasprotno tožbo na ugotovitev ničnosti.

Člen 86

Sodbe o ničnosti

1. Če se v postopku pred sodiščem za modele Skupnosti model Skupnosti izpodbija z nasprotno tožbo na ugotovitev ničnosti:

(a) če se ugotovi katerikoli razlog, naveden v členu 25, ki je v nasprotju z ohranjanjem modela Skupnosti, sodišče model Skupnosti razglasi za ničnega;

(b) če se ne ugotovi noben razlog, naveden v členu 25, ki vpliva na ohranjanje modela Skupnosti, sodišče zavrne nasprotno tožbo.

2. Sodišče za modele Skupnosti, pri katerem je bil vložena nasprotna tožba na ugotovitev ničnosti modela Skupnosti, obvesti urad o datumu, na katerega je bil vložena nasprotna tožba. Urad to dejstvo vpiše v register.

3. Sodišče za modele Skupnosti, ki obravnava nasprotno tožbo na ugotovitev ničnosti registriranega modela Skupnosti, lahko na zahtevo imetnika pravic iz registriranega modela Skupnosti in po zaslišanju drugih strank ustavi postopek in zahteva, da toženec uradu predloži zahtevo za odpoved ali ugotovitev ničnosti v roku, ki ga določi sodišče. Če zahteva ni vložena v roku, se postopek nadaljuje; nasprotna tožba se šteje za umaknjeno. Uporablja se člen 91(3).

4. Če sodišče za modele Skupnosti izda sodbo, o nasprotni tožbi na ugotovitev ničnosti registriranega modela Skupnosti, ki postane pravnomočna, se izvod sodbe pošlje uradu. Informacije o takšnem prenosu lahko zahteva vsaka stranka. Urad vpiše sodbo v register v skladu z določbami izvedbene uredbe.

5. Nasprotna tožba na ugotovitev ničnosti registriranega modela Skupnosti ni mogoča, če je o zadevi na isti dejanski in pravni podlagi, ki je vključevala iste stranke, že odločil urad z odločbo, ki je postala dokončna.

Člen 87

Posledice sodbe o ničnosti

Ko postane pravnomočna, sodba sodišča za modele Skupnosti o razglasitvi ničnosti modela Skupnosti v vseh državah članicah učinkuje tako, kot je določeno v členu 26.

Člen 88

Uporabljivo pravo

1. Sodišča za modele Skupnosti uporabljajo določbe te uredbe.

2. Pri vseh zadevah, ki jih ta uredba ne zajema, sodišče za modele Skupnosti uporablja nacionalno pravo vključno z mednarodnim zasebnim pravom.

3. Razen če s to uredbo ni drugače določeno, sodišče za modele Skupnosti uporablja postopkovna pravila, ki urejajo enak tip postopka v zvezi z nacionalnim modelom v državi članici, kjer se nahaja.

Člen 89

Sankcije pri postopkih v zvezi s kršitvami

1. Če sodišče za modele Skupnosti v postopku v zvezi s kršitvami odkrije, da je toženec kršil model Skupnosti oziroma grozil s kršitvijo, odredi, razen če obstajajo posebni razlogi proti temu, naslednje ukrepe:

(a) odredbo, ki tožencu prepoveduje, da bi nadaljeval z dejanji, ki kršijo ali bi lahko kršila model Skupnosti;

(b) odredbo o zasegu izdelkov, ki so predmet kršitve;

(c) odredbo o zasegu materialov in pripomočkov, ki se v prvi vrsti uporabljajo za proizvajanje blaga, ki je predmet kršitve, če je njihov imetnik poznal načrtovani učinek takšne uporabe ali če je bil njihov učinek v danih okoliščinah očiten;

(d) odredbo, ki nalaga druge sankcije, ustrezne v okoliščinah, ki jih določa zakonodaja države članice, v kateri pride do dejanj kršitve ali zagrožene kršitve, vključno z njenim mednarodnim zasebnim pravom.

2. Sodišče za modele Skupnosti v skladu z nacionalno zakonodajo sprejme ukrepe, katerih cilj je zagotoviti, da se odredbe iz odstavka 1 upoštevajo.

Člen 90

Začasni ukrepi, vključno z zaščitnimi ukrepi

1. Pri sodišču države članice, vključno s sodišči za modele Skupnosti, se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe vključno z zaščitnimi ukrepi v zvezi z modelom Skupnosti, ki obstajajo v zakonodaji te države v zvezi s pravicami iz nacionalnega modela, tudi če ima po tej uredbi pristojnost glede vsebine zadeve sodišče za modele Skupnosti v drugi državi članici.

2. Pri postopku v zvezi z začasnimi ukrepi, vključno z zaščitnimi ukrepi, je sprejemljiv ugovor, podan na drug način kot pa z nasprotno tožbo v zvezi z ničnostjo modela Skupnosti, ki ga vloži toženec. Člen 85(2) se smiselno uporablja.

3. Sodišče za modele Skupnosti, katerega pristojnost temelji na členu 82(1), (2), (3) ali (4), je pristojno za izdajo začasnih ukrepov, vključno z zaščitnimi ukrepi, ki se ob upoštevanju vsakega nujnega postopka za priznanje in izvršbo v skladu z naslovom III Konvencije o pristojnosti in izvrševanju uporabljajo na ozemlju vsake države članice. Takšne pristojnosti nima nobeno drugo sodišče.

Člen 91

Posebna pravila o povezanih postopkih

1. Razen če obstajajo posebni razlogi za nadaljevanje obravnave, sodišče za modele Skupnosti, ki obravnava tožbo iz člena 81, razen tožbe na ugotovitev nekršitve, po uradni dolžnosti po zaslišanju strank ali na zahtevo ene od strank in po zaslišanju drugih strank prekine postopek, če se veljavnost modela Skupnosti izpodbija pri drugem sodišču za modele Skupnosti zaradi nasprotne tožbe ali, v primeru registriranega modela Skupnosti, če je bila pri uradu že vložena zahteva za ugotovitev ničnosti.

2. Razen če obstajajo posebni razlogi za nadaljevanje obravnave, urad, ko obravnava zahtevo za ugotovitev ničnosti registriranega modela Skupnosti, po uradni dolžnosti po zaslišanju strank ali na zahtevo ene od strank in po zaslišanju drugih strank prekine postopek, če se model Skupnosti izpodbija na podlagi nasprotne tožbe pred sodiščem za modele Skupnosti. Če pa tako zahteva ena od strank v postopku pred sodiščem za modele Skupnosti, lahko sodišče po zaslišanju drugih strank v tem postopku postopek prekine. V tem primeru urad nadaljuje s postopki.

3. Če sodišče za modele Skupnosti prekine postopek, lahko odredi začasne ukrepe za čas prekinitve, vključno z zaščitnimi ukrepi.

Člen 92

Pristojnost drugostopenjskih sodišč za modele Skupnosti - nadaljnje pravno sredstvo

1. Sodbe prvostopenjskih sodišč za modele Skupnosti v zvezi s postopki, ki izhajajo iz tožb in nasprotnih tožb iz člena 81, se izpodbija s pritožbo na drugostopenjska sodišča za modele Skupnosti.

2. Pogoje, po katerih se lahko vloži pritožba na drugostopenjsko sodišče za modele Skupnosti, določa nacionalna zakonodaja države članice, v kateri se to sodišče nahaja.

3. Glede nadaljnjih pravnih sredstev v zvezi s sodbami drugostopenjskih sodišč za modele Skupnosti se uporabljajo nacionalna pravila.

Oddelek 3

Drugi spori v zvezi z modeli Skupnosti

Člen 93

Dopolnilne določbe o pristojnosti nacionalnih sodišč, ki niso sodišča za modele Skupnosti

1. V državi članici, katere sodišča so pristojna po členu 79(1) ali (4), imajo ta sodišča pristojnost za tožbe v zvezi z modeli Skupnosti, ki niso navedene v členu 81, če bi imela pristojnost ratione loci in ratione materiae v primeru tožb v zvezi z nacionalno pravico iz modela, registrirano v tej državi.

2. Tožbe v zvezi z modelom Skupnosti, razen tistih iz člena 81, za katere ni po členu 79(1) in (4) in odstavku 1 tega člena pristojno nobeno sodišče, se lahko obravnavajo pred sodiščem države članice, v kateri ima sedež urad.

Člen 94

Obveznost nacionalnega sodišča

Nacionalno sodišče, ki obravnava tožbo v zvezi z modelom Skupnosti, razen tožb iz člena 81, obravnava model kot veljaven. Člena 85(2) in 90(2) pa se smiselno uporabljata.

NASLOV X

UČINKOVANJE NA ZAKONE DRŽAV ČLANIC

Člen 95

Vzporedne tožbe na podlagi modelov Skupnosti in nacionalnih pravic iz modela

1. Če se tožbe zaradi kršitev ali zaradi zagroženih kršitev, ki imajo enako pravno podlago in se odvijajo med istimi strankami, vložijo pred sodišči različnih držav članic, pri čemer je eno začelo postopek na podlagi modela Skupnosti, drugo pa na podlagi nacionalnega modela, ki nudi hkratno varstvo, sodišče, ki ni prvo začelo postopka, po uradni dolžnosti zavrne pristojnost v prid sodišča, ki je prvo začelo postopek. Sodišče, od katerega bi se sicer zahtevala zavrnitev pristojnosti, lahko svoj postopek prekine, če se pristojnost drugega sodišča izpodbija.

2. Sodišče za modele Skupnosti, ki obravnava tožbo zaradi kršitve ali zagrožene kršitve na podlagi modela Skupnosti, tožbo zavrne, če je bila izdana pravnomočna meritorna sodba na isti pravni podlagi za tožbo in med istimi strankami na podlagi modela, ki nudi hkratno varstvo.

3. Sodišče, ki obravnava tožbo zaradi kršitve ali zagrožene kršitve na podlagi nacionalnega modela, tožbo zavrne, če je bila izdana pravnomočna meritorna odločba na isti pravni podlagi in med istimi strankami na podlagi modela Skupnosti, ki nudi hkratno varstvo.

4. Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo pri začasnih ukrepih, vključno z zaščitnimi ukrepi.

Člen 96

Razmerje do drugih oblik varstva po nacionalni zakonodaji

1. Določbe te uredbe ne posegajo v nobene določbe zakonodaje Skupnosti oziroma zakonodaje držav članic v zvezi z neregistriranimi modeli, blagovnimi znamkami ali drugimi razlikovalnimi znaki, patenti in uporabnimi modeli, tipografskimi simboli, civilnopravno odgovornostjo in nelojalno konkurenco.

2. Videz izdelka, varovan z modelom Skupnosti, je upravičen tudi do varstva po zakonih o avtorski pravici držav članic od datuma, na katerega je bil videz izdelka ustvarjen ali fiksiran v katerikoli obliki. Obseg takšnega varstva in pogoje, pod katerimi je podeljeno, vključno s stopnjo zahtevane izvirnosti, določi vsaka država članica.

NASLOV XI

DOPOLNILNE DOLOČBE V ZVEZI Z URADOM

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 97

Splošna določba

Razen če ni pod tem naslovom določeno drugače, se naslov XII Uredbe o blagovni znamki Skupnosti uporablja za urad glede njegovih nalog po tej uredbi.

Člen 98

Jezik postopkov

1. Prijava registriranega modela Skupnosti se vloži v enem od uradnih jezikov Skupnosti.

2. Prijavitelj mora navesti drugi jezik, ki je jezik urada in katerega rabo sprejema kot možni jezik postopka pri postopkih pred uradom.

Če je bila prijava vložena v jeziku, ki ni eden jezikov urada, urad poskrbi za prevod prijave v jezik, ki ga navede prijavitelj.

3. Če je prijavitelj registriranega modela Skupnosti edina stranka v postopku pred uradom, je jezik postopka tisti, ki se uporablja pri vložitvi prijave. Če je bila prijava vložena v jeziku, ki ni jezik urada, lahko urad pošlje pisna obvestila prijavitelju v drugem jeziku, ki ga prijavitelj določi v svoji prijavi.

4. V primeru postopka glede ničnosti je jezik postopka jezik, ki se uporablja za vložitev prijave za registriran model Skupnosti, če gre za enega jezikov urada. Če je bila prijava vložena v jeziku, ki ni jezik urada, je jezik postopka drugi jezik, naveden v prijavi.

Zahteva za ugotovitev ničnosti se vloži v jeziku postopka.

Če jezik postopka ni jezik, ki se uporablja za vložitev prijave registriranega modela Skupnosti, lahko imetnik modela Skupnosti poda pripombe v jeziku prijave. Urad poskrbi za prevod teh pripomb v jezik postopka.

Izvedbena uredba lahko določi, da stroški prevajanja, ki jih nosi urad, v skladu z izjemo, ki jo odobri urad, če to opravičuje zapletenost primera, ne smejo preseči zneska, ki se določi za vsako kategorijo primerov na podlagi povprečnega obsega primerov, ki jih prejme urad. Izdatki, ki presegajo ta znesek, se pripišejo stranki, ki v postopku izgubi, v skladu s členom 70.

5. Stranke v postopkih glede ničnosti se lahko sporazumejo o tem, da jezik postopka postane drug uradni jezik Skupnosti.

Člen 99

Objava in register

1. Vse informacije, katerih objavo predpisuje ta uredba ali izvedbena uredba, se objavijo v vseh uradnih jezikih Skupnosti.

2. Vsi vpisi v Register modelov Skupnosti se opravijo v vseh uradnih jezikih Skupnosti.

3. Če se pojavi dvom, je avtentičen tekst v jeziku urada, v katerem je bila vložena prijava registriranega modela Skupnosti. Če je bila prijava vložena v uradnem jeziku Skupnosti, ki ni jezik urada, je avtentičen tekst v drugem jeziku, ki ga navede prijavitelj.

Člen 100

Dodatna predstojnikova pooblastila

Poleg funkcij in pooblastil, ki jih predstojniku urada podeljuje člen 119 Uredbe o blagovni znamki Skupnosti, lahko predstojnik po posvetu z upravnim odborom in, v primeru uredbe o pristojbinah, Proračunskim odborom Komisiji predloži kakršenkoli predlog za spremembo te uredbe, izvedbene uredbe, uredbe o pristojbinah in kateregakoli drugega pravila, ki se nanaša na registrirane modele Skupnosti.

Člen 101

Dodatna pooblastila upravnega odbora

Poleg pooblastil, ki mu jih podeljuje člen 121 in naslednji Uredbe o blagovni znamki Skupnosti ali druge določbe te uredbe, upravni odbor:

(a) določi datum prve vložitve prijav registriranega modela Skupnosti v skladu s členom 111(2).

(b) z njim se posvetuje pred sprejetjem smernic za preizkus glede formalnih zahtev, preizkusa glede razlogov za zavrnitev registracije in postopkov glede ničnosti pri uradu in v drugih primerih, ki jih predvideva ta uredba.

Oddelek 2

Postopki

Člen 102

Pristojnosti

Za odločanje v zvezi s postopki, določenimi v tej uredbi, so pristojni:

(a) preizkuševalci;

(b) Oddelek za upravljanje blagovnih znamk in modelov ter pravne zadeve;

(d) odbori za pritožbe.

Člen 103

Preizkuševalci

Preizkuševalec je zadolžen za odločanje v imenu urada v zvezi s prijavami za registriran model Skupnosti.

Člen 104

Oddelek za upravljanje blagovnih znamk in modelov ter pravne zadeve

1. Oddelek za upravljanje z znamkami in pravne zadeve, predviden s členom 128 Uredbe o blagovni znamki Skupnosti, postane Oddelek za upravljanje blagovnih znamk in modelov ter pravne zadeve.

2. Poleg pooblastil, ki mu jih podeljuje Uredba o blagovni znamki Skupnosti, je zadolžen za sprejemanje odločitev, ki jih zahteva ta uredba, ki ne spadajo v pristojnost preizkuševalca ali oddelka za ničnost. Odgovoren je zlasti za odločanje v zvezi z vpisi v register.

Člen 105

Oddelki za ničnost

1. Oddelek za ničnost je zadolžen za odločanje glede zahtev na ugotovitev ničnosti registriranih modelov Skupnosti.

2. Oddelek za ničnost sestavljajo trije člani. Vsaj eden od njih mora imeti pravno izobrazbo.

Člen 106

Odbori za pritožbe

Poleg pooblastil, ki mu jih podeljuje člen 131 Uredbe o blagovni znamki Skupnosti, so odbori za pritožbe po tej uredbi zadolženi za odločanje o pritožbah na odločbe preizkuševalcev, oddelkov za ničnost in odločitev Oddelka za upravljanje blagovnih znamk in modelov ter za pravne zadeve v zvezi z odločbami o modelih Skupnosti.

NASLOV XII

KONČNE DOLOČBE

Člen 107

Izvedbena uredba

1. Pravila o izvajanju te uredbe se sprejmejo z izvedbeno uredbo.

2. Poleg pristojbin, že predvidenih s to uredbo, se pristojbine v skladu s podrobnimi pravili iz izvedbene uredbe in uredbe o pristojbinah pobirajo v naslednjih primerih:

(a) prepozno plačilo registracijske pristojbine;

(b) prepozno plačilo pristojbine za objavo;

(d) prepozno plačilo dodatnih pristojbin za združene prijave;

(e) izdaja potrdila o registraciji;

(f) registracija prenosa registriranega modela Skupnosti;

(g) registracija licence ali druge pravice v zvezi z registriranim modelom Skupnosti;

(h) preklic registracije licence ali druge pravice;

(i) izdaja izpisa iz registra;

(j) pregled spisov;

(k) izdaja kopij dokumentov iz spisov;

(l) posredovanje informacij v spisu;

(m) določitve postopkovnih stroškov, ki se povrnejo;

(n) izdaja certificiranih kopij prijave.

3. Izvedbena uredba in uredba o pristojbinah se sprejmeta v skladu s postopkom, določenim v členu 109(2).

Člen 108

Poslovnik odbora za pritožbe

Poslovnik Odbora za pritožbe se uporablja pri pritožbah, ki jih preučujejo ti odbori po tej uredbi, brez poseganja v vsako nujno prilagoditev ali dodatno določbo, sprejeto v skladu s členom 109(2).

Člen 109

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Uredbe 1999/468/ES.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Uredbe št. 1999/468/ES, je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 110

Prehodna določba

1. Dokler zadevne spremembe k tej uredbi na predlog Komisije ne začnejo veljati, varstvo kot v primeru modela Skupnosti ne velja za videz izdelka, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, ki se uporablja v pomenu člena 19(1) za namen popravila tega kompleksnega izdelka, da bi se obnovil njegov prvotni videz.

2. Predlog Komisije iz odstavka 1 se predloži in obravnava skupaj z vsemi spremembami, ki jih Komisija predlaga za isto področje v skladu s členom 18 Direktive št. 98/71/ES.

Člen 111

Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati šestdeseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

2. Prijave za registrirane modele Skupnosti se lahko vložijo na uradu od dne, ki ga določi upravni odbor na priporočilo predstojnika urada.

3. Prijave za registrirane modele Skupnosti, vložene tri mesece pred datumom iz odstavka 2, štejejo, kot da so bile vložene na ta datum.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. decembra 2001

Za Svet

Predsednik

M. Aelvoet

[1] UL C 29, 31.1.1994, str. 20, in UL C 248, 29.8.2000, str. 3.

[2] UL C 67, 1.3.2001, str. 318.

[3] UL C 110, 2.5.1995, in UL C 75, 15.3.2000, str. 35.

[4] UL C 289, 28.10.1998, str. 28.

[5] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[6] UL L 11, 14.1.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3288/94 (UL L 349, 31.12.1994, str. 83).

[7] UL L 299, 31.12.1972, str. 32. Konvencija, kakor je bila spremenjena s konvencijami o pristopu k tej konvenciji s strani držav, ki pristopajo k Evropskih skupnostim.

--------------------------------------------------

32002R0006