Uredba Sveta (EGS) št. 613/91

z dne 4. marca 1991

o prenosu ladij iz enega registra v drugega znotraj Skupnosti

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 84(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker vzpostavitev in delovanje notranjega trga vključuje odpravo tehničnih ovir pri prenosu ladij med nacionalnimi registri držav članic; ker so potrebni tudi ukrepi za olajšanje prenosa ladij znotraj Skupnosti, ki bodo razbremenili evropske ladjarje stroškov in upravnih postopkov, vključenih v spremembo registra znotraj Skupnosti in s tem tudi izboljšali operativne pogoje ter konkurenčni položaj pomorskega prometa Skupnosti;

ker je treba istočasno zaščititi visoko stopnjo varnosti ladij in varstvo okolja, v skladu z mednarodnimi konvencijami;

ker potemtakem tehnične ovire ne smejo ovirati prenosa ladij, ki plujejo pod zastavo države članice, med registri držav članic, pod pogojem, da se ladjam prizna, da izpolnjujejo določbe teh mednarodnih konvencij;

ker so države odgovorne za izdajanje mednarodnih spričeval o varnosti in preprečevanju onesnaževanja, predvidenih z Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju (Solas 1974), Mednarodno konvencijo o tovornih črtah iz leta 1966 (LL 1966), Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 (Marpol 73/78), in s pripadajočimi obvezujočimi resolucijami, ki jih je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO); ker za spričevala, ki jih izdajajo zasebne organizacije v imenu države članice, v skladu z navedenimi konvencijami, odgovarjajo te države članice, kot je to določeno v teh konvencijah;

ker mednarodne konvencije prepuščajo razlago pomembnih točk v prosto presojo posameznim državam pogodbenicam; ker vlade držav članic na podlagi svoje razlage konvencij izdajo vsem ladjam, ki plujejo pod njihovo zastavo in so zavezane določbam teh konvencij, mednarodna spričevala, ki potrjujejo njihovo skladnost s temi določbami; ker države članice uveljavljajo nacionalne tehnične predpise, ki vsebujejo nekatere zahteve, ki niso vsebovane v mednarodnih konvencijah in ustreznih tehničnih standardih; ker bi bilo treba uvesti primeren postopek za razreševanje razhajanj v razlagi obstoječih zahtev, do katerih lahko pride v primeru zahteve za prenos ladij in zaradi sprejetja novih določb v te konvencije;

ker ta uredba v ničemer ne prejudicira priprave in razlage konvencij s strani Mednarodne pomorske organizacije (IMO);

ker morajo biti ladje, ki koristijo določbe te uredbe, registrirane in dejansko pluti pod zastavo države članice najmanj šest mesecev, tako da ima slednja na voljo dovolj časa, da preveri njihovo stanje;

ker je treba ustanoviti odbor, ki bo pomagal Komisiji pri izvajanju in razlagi te uredbe in sicer zato, da bo dosežen cilj olajšati prenos ladij znotraj Skupnosti, ob zagotovitvi, da raven standardov pomorske varnosti in varstva okolja ne bo znižana,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za namene te uredbe:

(a) "konvencije" pomenijo Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (Solas 1974), Mednarodno konvencijo o tovornih črtah iz leta 1966 (LL66) in Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (Marpol 73/78), skupaj z njihovimi spremembami, veljavnimi na dan sprejetja te uredbe, s pripadajočimi obvezujočimi resolucijami, ki jih je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO).

Brez poseganja v postopke spreminjanja navedenih konvencij, se za namene te uredbe o uporabi poznejših sprememb teh konvencij, ki so začele veljati, odloči v skladu s postopkom, določenim v členu 7;

(b) "zahteve" pomenijo zahteve o varnosti in preprečevanju onesnaževanja, določene v konvencijah;

(c) "spričevala" pomenijo spričevala, ki jih izda država članica ali so izdana v njenem imenu v skladu s konvencijami, kot tudi spričevala, izdana za tankerje za prevoz kemikalij in ladje za prevoz plinov, zgrajene pred 1. julijem 1986, v skladu s Kodeksom za prevoz kemikalij v rinfuzi [Resolucija IMO A.212 (VII)] ali s Kodeksom za prevoz plinov v rinfuzi [Resolucija IMO A.328(IX)].

Člen 2

Ta uredba se uporablja za tovorne ladje z bruto tonažo 500 in več, ki:

(a) so bile zgrajene na ali po 25. maju 1980, ali

so bile zgrajene pred tem datumom, vendar sta:

- skladnost s predpisi za nove ladje, kot je opredeljena v Konvenciji Solas iz leta 1974, in

- v primeru tankerjev za prevoz kemikalij in ladij za prevoz plinov, skladnost s standardi iz kodeksov iz člena 1(c) za ladje, zgrajene na ali po 25. maju 1980,

potrjeni s strani ali v imenu države članice; in

(b) so plule pod zastavo države članice in so v njej registrirane ter aktivno plujejo pod njeno zastavo najmanj šest mesecev; ter

(c) imajo veljavna spričevala.

Člen 3

1. Države članice ne bodo nasprotovale iz tehničnih razlogov, izhajajočih iz konvencij, registraciji tovorne ladje, registrirane v drugi državi članici, ki izpolnjuje zahteve in ima veljavna spričevala ter opremo, za katero je pridobila odobritev ali tipsko odobritev v državi izvora ladje.

V kolikor so države članice na dan začetka veljavnosti te uredbe zavezane regionalnim sporazumom o varstvu morskega okolja, lahko uvedejo dodatna pravila, ki so skladna z zahtevami neobvezujočih prilog h konvencijam.

2. Ob prenosu ladje sprejemna država članica zastave izda spričevala pod enakimi pogoji, kot veljajo v državi prejšnje zastave.

3. Kadar organizacija izda spričevala v imenu države članice, mora ta zagotoviti, da so usposobljenost, tehnične izkušnje in osebje navedene organizacije takšni, da ji ob uporabi konvencij omogočajo izdajanje spričeval, ki jamčijo visoko stopnjo varnosti.

Organizacija mora biti zmožna razvijati in ažurirati pravila in predpise, ki imajo značaj sprejetih tehničnih standardov, in mora poslovati z usposobljenimi in izkušenimi nadzorniki, ki lahko ustrezno ocenijo stanje ladje.

4. Ob prenosu lahko sprejemna država članica zastave ladjo vseeno pregleda, da preveri, če dejansko stanje ladje in njena oprema ustrezata njenim spričevalom in izjavam o skladnosti iz člena 2(a).

Člen 4

V kolikor ostajajo zahteve za obstoječe ladje nespremenjene v času obnavljanja, podaljševanja ali revizije spričeval, izdanih v skladu s členom 3, sprejemna država članica zastave ne uvede drugih zahtev razen tistih, ki so bile prvotno predpisane za stalna potrdila.

Člen 5

1. Države članice takoj obvestijo Komisijo o vsaki zavrnitvi izdaje novih spričeval iz razlogov, ki temeljijo na razhajanjih v razlagi zahtev ali določb, ki jih konvencije prepuščajo v prosto presojo strankam.

Če Komisija v enem mesecu ni obveščena o sporazumu med zadevnimi državami članicami, sproži postopek z namenom, da bi sprejela odločitev v skladu s postopkom, določenim v členu 7.

2. Če država članica meni, da ladja ne more biti registrirana po členu 3 zaradi resne ogroženosti varnosti ali okolja zunaj obsega spričeval, se registracija lahko začasno odloži za obdobje, ki ne presega treh mesecev, in država članica takoj predloži zadevo Komisiji z navedbo razlogov. Začasna odložitev se potrdi ali prekliče v skladu s postopkom, določenim v členu 7.

Člen 6

Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

Člen 7

Če se uporablja postopek iz tega člena, predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik upoštevajoč nujnost zadeve. Mnenje se poda z večino, določeno v členu 148(2) Pogodbe EGS, ko gre za odločbe, ki jih mora sprejeti Svet na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic znotraj odbora se ponderirajo na način, določen v tem členu. Predsednik ne glasuje.

Komisija sprejme predvidene ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora.

Če predvideni ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija takoj predloži Svetu predlog v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če po izteku osmih tednov od datuma predložitve Svetu, ta ne odloči, predlagane ukrepe sprejme Komisija.

Člen 8

Komisija se lahko tudi posvetuje z odborom o vsaki zadevi v zvezi z izvajanjem in razlago te uredbe in še zlasti zato, da zagotovi, da se raven standardov pomorske varnosti in varstva okolja ne zniža.

Odbor sestavi svoj poslovnik.

Člen 9

Ta uredba začne veljati 1. januarja 1992.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. marca 1991

Za Svet

Predsednik

J. F. Poos

[1] UL C 153, 22.6.1990, str. 14.

[2] UL C 19, 28.1.1991.

[3] UL C 60, 8.3.1991.

--------------------------------------------------